OVE v tekmi za konkurenčnost

V Informacijskem središču skupine Gen energije v Krškem so se 26. septembra v organizaciji GEN-I na četrtem srečanju zbrali OVE (obnovljivi viri energije)  in SPTE (soproizvodnja toplote in električne energije) proizvajalci električne energije iz vse države in spregovorili o aktualnih vprašanjih.

Kot je uvodoma povedal Martin Novšak, direktor GEN energije, namenjajo v družbi veliko pozornost svojim strankam, s katerimi imajo skupne probleme in rešitve ter delajo v sožitju, predvsem pa dobijo »feet back«, zato bodo tudi v prihodnje še podporniki takih srečanj. Tudi dr. Robert Golob, direktor GEN-I, se je pridružil mnenju Novšaka. Kot je povedal, so srečanja pobuda njihovim strankam, kjer poskušajo biti vsako leto aktualni, z njimi razpravljajo o stanju na trgu ter obdelajo trende. Stranke se tako lahko iz prve roke prepričajo o tem, kaj lahko pričakujejo od prihodnjih mesecev oziroma let. Število udeležencev posveta (več kot 150), je odraz aktualnosti razmer za ta sektor, kjer se sprejema nova zakonodaja in ker so se finančne razmere precej zaostrile.

Oglejte si videoposnetek!

(Izjava dr. Goloba o predlogu novega energetskega zakona)

Uvodni del srečanja je bil v pričakovanju sprememb, ki jih prinaša predlog novega Energetskega zakona. Kot je povedal državni sekretar z Direktorata za energijo Ministrstva za infrastrukturo in prostor mag. Bojan Kumer, je predlog zakona na vladi RS pripravljen na obravnavo. Gre za enega najobsežnejših zakonov, saj ima več kot 600 členov. Ker Sloveniji grozi kazen zaradi ne sprejema, je bil zakon napisal precej na hitro in žal brez da bi imela energetika jasno strategijo. To po besedah Kumra ni dobro niti za državo in konkurenčnost, niti za odjemalce. Kratek časovni okvir je pripravljavce zakona prisilil v sklepanje kompromisov. Sedanji predlog je po besedah Kumra optimum, ni idealen, je pa blizu tega.

Razvojni energetski koncept Slovenije

OVE so nedvomno prihodnost, vendar ko jih povežemo z ukrepi, smo bosi, je priznal Kumer. Danes imamo zato veliko luknjo v shemi OVE. Z novim zakonom želijo prekiniti izkušnje Nacionalnega energetskega programa (NEP), ki ni zaživel. Novi koncept imenujejo REKS – Razvojni energetski koncept Slovenije. Prva rdeča nit novega predloga zakona je zanesljivost, druga konkurenčnost. Ker smo na slednje v času debelih krav pozabili, zdaj prihaja račun za to. Kar ni konkurenčno, ni dobro za Slovenijo, meni Kumer. Ostale rdeče niti so še: okoljska trajnost in socialna kohezivnost.

Prednostna področja prihodnje energetske politike sta OVE in URE, pri čemer bomo v prihodnje slednji posvetili več pozornosti. Tretji poudarek bo po besedah Kumra na razvoju omrežij (smart gridi). Kot je znano, Slovenijo v prihodnje čakajo trije cilji, zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in izboljšanje energetske učinkovitosti, kar je oboje v domeni Direktorata za energijo. V domeni Ministrstva za kmetijstvo pa je umeščanje objektov v prostor, kjer bo potrebno v prihodnje temeljito skrajšati in poenostaviti postopke, še posebej za dobre objekte.

Na področju OVE je v izdelavi temeljita prenova strategije akcijskega načrta (AN), rok je pol leta. V preteklosti smo se namreč preveč zaleteli v OVE kar se izkazalo za dobro.

Kot je povedal Kumer, OVE niso dobri za zanesljivost, še vedno so namreč potrebni veliki proizvajalci kot sta NEK in TEŠ. V 23-letni zgodovini države se je izkazalo, da nismo doživeli večjih prekinitev električne energije. Ponekod v državi je načeta zanesljivost, zato nas – kot rečeno – čakajo močna vlaganja v omrežje.

Več pozornosti nameniti izenačenju sektorjev

Danes hidrologija in lesna biomasa prispevata kar 96 odstotkov v strukturi različnih OVE. To razmerje pa se mora spremeniti, in sicer tako, da se bo ta odstotek do leta 2030 zvišal na 35 %. AN OVE predvideva tudi izenačenje med sektorji, pri čemer je promet zastopan komaj z 10 odstotki električne energije iz OVE. Na vsaki položnici za gospodinjstvo je strošek 6 evrov za podporne sheme (2 evra za sončne elektrarne), cilj pa je 12 evrov, pri čemer bo bolj obremenjena tudi industrija.

Takšno shemo smo že prijavili v Bruselj, je povedal Kumer in opozoril, da bomo morali več pozornosti nameniti izenačenju sektorjev (promet, električna energija, ogrevanje in hlajenje, plin …). Zatrdil je, da bo energetika svoje cilje izpolnila, pri čemer smo na sončnih elektrarnah cilje že izpolnili, zaostajamo pa na področju MHE, biomase in geotermalne energije. Kumer je poudaril, da je sočna energija za zgled dobre prakse, kar bi morali prenesti še na druge segmente.

Glavno sporočilo novega predloga energetskega zakona je po besedah Kumra, da bodo po novem OVE med seboj tekmovali, in sicer proizvajalci z enakimi tehnologijami. V preteklosti so prav vsi dobili subvencije, v prihodnje pa vsaj za dve do tri leta žal ne bo več tako. Država bo spodbujala le tiste elektrarne, ki bodo bolj konkurenčne. V shemi je na razpolago 150 milijonov evrov sredstev, od tega 11 za nove investicije, pri čemer še zdaj ni jasno, od kod bodo dobili ta sredstva. Če bi povečali prispevek na položnici, s tem izgubljamo na konkurenčnosti. Za vse HE bomo potrebovali 139 milijonov evrov, imamo pa jih le 107. Razpise bo vsako leto objavljala Agencija RS za energijo. »Luknje« v shemi po novem ne bo več, saj bodo podelili le toliko, kolikor bodo zbrali.

Kako vzdržno in trajno zagotoviti, da bo dovolj denarja za shemo?

Spremembe zakona je pokomentiral tudi dr. Golob, ki je povedal, da sta glavna izziva novega zakona dva: največji je, kako vzdržno in trajno zagotoviti, da bo dovolj denarja za shemo za podporo tem virom in kako bodoči razvoj teh virov primerno omejiti, da ne bi prihajalo do ekscesov kot so bile v preteklosti. Skratka, kako zagotoviti, da bi bil razvoj dolgoročno vzdržen, ne samo finančno, pač pa tudi z vidika posegov  v prostor. Zakon bi moral investitorjem zagotoviti okolje, da bodo lahko še naprej razvijali sektor, po drugi strani pa spet ne tako pretirano kot je bil primer sončnih elektrarn, kjer je po besedah Goloba zadeva ušla izpod nadzora in smo doživeli nekakšni »sončni boom«. »Donosi, ki bi garantirali 5-letno vračilno dobo v 15 letih brez tveganja, niso normalni za noben trg. Zato se zlati časi na soncu se bodo več vrnili. Na koncu mora nekdo to plačati. Danes plačujejo gospodinjstva in industrija, vendar mora ta denar nekdo v shemo za subvencije prispevati,« zatrjuje Golob.  

Glede subvencij Golob pravi, da gre za denar, ki se pobira iz kilovatne ure kar plačujemo odjemalci. Ta sredstva lahko država zagotovi s povišanjem prispevka. V Nemčiji je ta 50 evrov na megavatno uro, v Sloveniji 9. Po mnenju Goloba moramo biti racionalni. Pri nas (tudi zakonsko) iščejo rešitve, ki ne bi pomenile bistvene dodatne obremenitve na megavatno uro, tudi tako, da bi zavezance iz električne energije razporedili še na ostale energente. »Konec koncev OVE dosegajo cilje le na področju elektrike, ampak zaveze imamo na vseh. Prepričan sem, da bo nov zakon v roku šestih mesecev že vedel, kakšne so omejitve. Ta vlada si je zastavila za cilj znižanje obremenitev za industrijo in je stroške že prepolovila. Na začetku leta je bil prispevek 8,5 evra na megavatno uro, danes je pribl. 4,5-5 evrov. To je pomemben prispevek k zmanjševanju stroškov slovenske industrije. Lani se je pokazalo, da je evropske zaveze doseči enostavno, problem je le, koliko to stane. Cilje lahko s soncem dosežemo v dveh letih, podcilje pa smo na soncu že dosegli. Izziv je, kako priti do teh ciljev, da bo obremenitev odjemalcev električne energije najmanjša. Od tu pomisleki, kako sprostiti hidroelektrarne, ki so stroškovno najmanjša obremenitev, kako veter dodati v shemo in kako čim manj dodajati tiste vire, ki so že danes največje finančno breme cele sheme za podporo OVE. Leta 2013 so našli notranje vire rezerve v shemi, brez dodatnega vira in brez povišanja prispevkov, v bodoče pa bo potrebno najti dodatne vire, če želimo obdržati to razbremenitev. A tudi če je ne bi obdržali, bi ta sredstva potrebovali,« pravi Golob.

Cene na veleprodajnih trgih na nivoju tistih iz leta 2003

Zadnji del srečanja so organizatorji posvetili izobraževanju, informacijam svojim partnerjem, saj jim s tem pomagajo, da lažje sprejemajo pametne odločitve. Uvodoma je dr. Golob na kratko orisal poslovanje družbe GEN-I, pri čemer je poleg uspešnosti poudaril tudi, da so bili v preteklem letu zaradi prehitre rasti podjetja, prisiljeni razvoj namerno ustaviti, saj bi se lahko znašli v situaciji, ko naročil ne bi več bili sposobni izvrševati. Vseh sodelavcev družbe je že pribl. 260, mnogi so zaposleni v tujini, število različnih delovnih mest pa je veliko. Stopili so torej dva koraka nazaj, se stabilizirali, zdaj pa že načrtujejo nadaljnjo rast. »Kljub manjšim količinam, bomo imeli enak prihodek. Letno prodamo 23 TWh, od tega v Sloveniji 4 TWh. V Sloveniji smo največji dobavitelj po odkupu in končni prodaji. Med leti 2012 in 2013 smo na račun novih kapacitet in že obstoječih (voda in bio plin) podvojili odkup,« je razložil Golob, ki je ob tem poudaril, da se je na podlagi pobud, ki so jih dali na lanskem srečanju, ustrezno spremenila tudi shema.

Cene na veleprodajnih trgih so v zadnjih devetih mescih zelo padle, septembra 2012 je bila še 60 evrov, proti koncu leta že 50, sledil pa je rapiden padec do junija 2013, ko je bila najnižja v zadnjih osmih letih (38 evrov). Takih cen po besedah Goloba ni bilo vse od leta 2003. Zdaj se spet počasi dviga. Več o odkupnih cenah električne energije in priporočila za 2014, je podal Andrej Dernikovič, koordinator prodaje električne energije v GEN-I, o ponudbi GEN-I za proizvajalce iz OVE, pa je predaval dr. Borut Kozan, vodja oddelka za razvoj produktov in analize portfeljev.

V razpravi so udeleženci imeli največ vprašanj in nejasnosti okoli konkurenčnosti, pri čemer po mnenju razpravljavcev cena ne sme biti edini kriterij, pač pa tudi kvaliteta. Veliko razprave je bilo okoli neenakomernega razvoja OVE, za kar imajo nemalo zaslug na ministrstvu za kmetijstvo, kjer precej zavirajo izgradnjo novih malih hidroelektrarn. Ovira razvoja panogi je po mnenju mnogih tudi Natura 2000, ki jo nekateri izkoriščajo v pretirani meri.