Ker je za delovanje praktično vsake naprave ali procesa potrebna električna energija, so stalne inovacije na področju elektroenergetike zelo pomembne.Tega se dobro zavedajo tudi v sekciji za elektroenergetiko v okviru največjega svetovnega združenja na področju elektrotehnike – IEEE, ki je letno evropsko konferenco inovativnih tehnologij pametnih omrežij letos pripravila v Ljubljani. Konferenci je predsedoval dekan ljubljanske Fakultete za elektrotehniko prof. dr. Igor Papič, tudi predsednik slovenske nacionalne Platforme za pametna omrežja, ki letos praznuje deset let delovanja.
Kakšni so zaključki nedavne štiridnevne konference inovativnih tehnologij pametnih omrežij?
»Konferenca je namenjena reviziji, kaj se je zgodilo v zadnjem letu. Zaključki so, da se inovativne tehnologije nezadržno širijo. Lahko bi rekli, da smo v začetni fazi zgodb pametnih omrežij, recimo pred desetimi ali petimi leti, predvsem raziskovalne organizacije prepričevale operaterje omrežja, tako distribucijskega kot prenosnega, kaj in kako bi lahko delali na tem področju. V teh letih pa se je situacija obrnila. Sedaj je položaj operaterjev zelo jasen in dejansko prevzemajo vodilno vlogo pri definiciji novih projektov, in sicer na podlagi problemov, ki jih imajo v omrežju. In mislim, da je tako prav, saj se sedaj raziskovalne institucije počutimo bolj koristne, ker rešujemo probleme, ki so že danes prisotni v omrežju«.
S čim se na področju pametnih omrežij trenutno največ ukvarjajo v tujini in s čim v Sloveniji?
»Zadnji poudarki so spet na e-mobilnosti oziroma infrastrukturi za e-mobilnost. To je verjetno sprožila neuradna napoved Nemčije, da bo do leta 2030 ukinila prodajo konvencionalnih vozil in najbrž vsi vemo, kaj to pomeni za elektroenergetski sistem. Se pravi, da bomo morali še več in še bolj intenzivno vlagati vanj. Tudi če in ko bo Nemčija prepovedala prodajo konvencionalnih vozil, jih bo naslednjih 15 do 20 let še vedno veliko v uporabi. Kljub temu pa bo delež električnih vozil velik, približno vsaj tretjinski, kar pa je znaten izziv za omrežje. Drug pomemben poudarek v zadnjih letih pa so pa hranilniki. V začetku je bila primarna naloga pametnih omrežij zagotoviti pogoje vključevanja razpršenih virov energije v omrežje. Kar precej let kasneje smo prišli do problema infrastrukture za e-mobilnost, sedaj pa je delež razpršenih virov že tako velik, da vsekakor potrebujemo hranilnike. Potem je tudi še vprašanje gibanja cen določenih tehnologij fotovoltaike, ki se približuje cenam velikih konvencionalnih elektrarn in če bo fotovoltaika postala konkurenčna, se bo vsak posameznik poskušal priklopiti na omrežje z elektrarno, kar lahko pomeni zelo velik izziv za obratovanje sistema«.
Slovenski partnerji, ki sodelujejo v projektih pametnih omrežij, opozarjajo na pomanjkanje finančnih sredstev. Kje pridobiti denar za tovrstne projekte?
»Dejstvo je, da je Sloveniji na voljo relativno veliko sredstev iz različnih evropskih skladov. A če jih želimo pridobiti, je seveda treba ustrezno pripraviti dokumentacijo za projekt. Če tega ne znamo, potem navidezno denarja primanjkuje. Torej, denar je, a ga ne znamo porabiti. Zato so očitki, da ga primanjkuje, popolnoma odveč«.
Kaj bodo prinesla pametna omrežja industriji in gospodinjstvom?
»Odjemalcem bodo prinesla upravljanje s porabo. Omrežje zaradi nepredvidljivosti na strani proizvodnje sedaj narekuje prilagajanje na strani odjema in za odjemalce to prinaša možnost, da aktivno sodelujejo pri porabi električne energije. Trenutno je problem v tem, da je cena električne energije še vedno relativno nizka, zato odjemalca težko spodbudiš, da bo pri že tako nizki ceni, strošek za elektriko še znižal. Sploh, če pri tem upoštevamo, da strošek za električno energijo predstavlja le manjši del zneska na položnici. Za industrijo pametna omrežja predstavljajo tržno priložnost. Z novimi tehnologijami na globalni trg prihajajo nova podjetja. Seveda slovenska industrija ne more ponujati univerzalnih rešitev, določena nišna področja pa so zelo dobro pokrita. In tudi interes velikih slovenskih podjetij, ki so sposobni svoje izdelke tudi izvoziti, je zelo izrazit in jasen. Če Slovenija ne bo aktivno sodelovala, bomo ostali marginalni igralci na tem trgu. Mislim, da se predvsem večja podjetja na tem področju tega tudi zavedajo. Če bomo samo gledali, potem bomo izgubili dvakrat. Izgubili bomo zato, ker bomo imeli težave s prilagajanjem omrežja in zato, ker bo industrija izgubila priložnost za nova delovna mesta, nove produkte in še kaj«.
Imamo v Sloveniji dovolj znanja?
»Znanja je absolutno dovolj. Največ težav imamo s tem, da ne znamo povezati raziskovalnih institucij in industrije ter ustvariti podpornega okolja v državi, ki bi omogočalo testiranje teh rešitev. Pri klasičnem produktu imamo proizvajalca in klasičnega uporabnika in to industrijski partner naredi sam. Pri rešitvah pametnih omrežij pa potrebujemo tretjega partnerja to je operaterja oziroma omrežje. Jasno je, da je treba zagotoviti sredstva za razvoj teh rešitev, moramo pa ustvariti tudi pogoje, da bodo slovenski operaterji in distribucijska podjetja imela zelo jasen motiv za sodelovanje v takšnih projektih. Končni cilj vsega pa je tudi, da slovenska industrija, ki operaterjem ponudi živo laboratorijsko okolje, na takšen način na trg plasira nove produkte«.
Bodo pametna omrežja znižala ali zvišala ceno električne energije?
»Sama pametna omrežje cen ne bodo dvignila, dvignila jih bo struktura razpoložljivosti virov. Bodo pa pametna omrežja tista, ki bodo omejevala dvig oziroma, ki bodo sploh omogočala delovanje sistema pri drugačni strukturi virov. Niso pametna omrežja tista, ki bi direktno vplivala na ceno energije. To je seveda stvar proizvodnje te energije. So pa pametna omrežja tiste tehnologije, ki sploh omogočajo drugačen način obratovanja, kot ga poznamo danes, kjer prevladuje centralna proizvodnja. Če se bo cena zvišala, se bo s pametnimi omrežji manj«.
Kako je v Sloveniji z razvojem hranilnikov?
»Če bi rešili problem hrambe električne energije, bi se drastično zmanjšali tudi problemi pri obratovanju omrežja. Trenutno je večji poudarek na razvoju mobilnih hranilnikov, torej za avtomobile in nekoliko manj na hranilnikih za stacionarne aplikacije«.
Kako vidite pametna omrežja v prihodnosti?
»Pametna omrežja kot nekaj novega izgubljajo pomen. Pametna omrežja so ves bodoči razvoj elektroenergetskega sistema. Če smo na začetku govorili o ozkih področjih in problemih povezanih z njimi, na primer, kako v omrežje vključevati razpršene vire, danes govorimo o rešitvah, ki so konvencionalna področja elektroenergetskega sistema. Na vseh področjih, od načrtovanja, obratovanja, vzdrževanja omrežja na eni in na drugi strani od proizvodnje, prenosa, distribucije in v končni fazi porabe, danes že imamo koncepte pametnih omrežij. Oziroma z drugimi besedami, pametna omrežja so normalen razvoj omrežja v prihodnjih letih. Ne gre več za neke specifike, ampak se nove tehnologije začenjajo uporabljati na vseh segmentih omrežja. Lahko bomo celo rekli, da bomo v naslednjih letih, prišli v neko normalno stanje, kjer bodo vse rešitve 'pametne'. Vedno več bo novih tehnologij, kot je avtomatizacija nadzora omrežja. Tako, kot gre razvoj avtomobilov v smeri vozil brez voznika, bo šel verjetno tudi razvoj elektroenergetskega omrežja. Pri gospodinjskih odjemalcih gre razvoj v smeri avtomatizacije, pametne hiše. Tako govorimo o omrežjih in mikro omrežjih, torej deli distribucijskega nizkonapetostnega omrežja, ki predstavlja eno celoto, pa so lahko samozadostni. In tretji segment so sedaj nano omrežja. To pa je hiša. Torej tudi hiša oziroma gospodinjstvo bo šlo v smeri samooskrbe. Se pa v zadnjem času pojavlja zanimiva razprava, ki je bila izpostavljena tudi na nedavni konferenci, in sicer po eni strani obstajajo težnje prehoda v samooskrbo, v samozadostnost nekega področja ali celo gospodinjstva, po drugi strani pa se poraja vprašanje, kakšna je potem sploh še vloga omrežja. Omrežje sedaj predstavlja rezervo ali hranilnik. In bolj kot zanemarjamo vlogo rezerve, bolj ogrožamo zanesljivost oskrbe. Če se bodo namreč ljudje začeli odklapljati iz omrežja, to pomeni, da se zmanjšuje zanesljivost oskrbe za vse. Na omrežje tako gledamo kot na mačeho zato, ker izhajamo iz današnje perspektive, da je električna energija na voljo v vsakem trenutku. Ljudje se ne zavedajo, koliko je treba še narediti od točke, ko nekaj deluje, do točke, ko nekaj deluje zanesljivo. Dejansko želimo zanemariti vse dobrobiti nekega sistema. Je pa težko napovedovati, kaj se bo zgodilo v prihodnosti. Prepričan sem, da bo prihodnost prinesla nekaj, o čemer danes niti ne sanjamo«.