Cene električne energije so v Sloveniji, na Hrvaškem, v Avstriji, na Nizozemskem, Madžarskem in v Nemčiji v začetku julija kratkotrajno padle na negativnih 500 evrov za megavatno uro, negativne cene pa so beležili tudi v Belgiji, Franciji, Združenem kraljestvu in v Švici, poroča portal Balkan Green Energy News. To pomeni, da so proizvajalci odjemalcem plačevali za odjem – ponekod, tudi v Sloveniji, so zato za kratek čas izklapljali posamezne proizvodne enote.
Kljub temu, da gre za izjemne okoliščine, trend spodbujanja obnovljivih virov obeta vse večjo verjetnost, da bo do tovrstnih dogodkov prihajalo vse pogosteje – še posebej ob ugodnih vremenskih pogojih, ko je vetrna in sončna proizvodnja na vrhuncu. Trend negativnih cen elektrike v Evropi in ZDA postaja že običajen pojav, vse pogosteje pa ga lahko pričakujemo tudi v Sloveniji.
Shranjevanje presežne energije bi lahko v določeni meri uravnovesilo razkorak med proizvodnjo in potrebami, zato je razmislek v smeri pospešenega umeščanja hranilnikov ne le na mestu, ampak skoraj nujen. Po poročanju portala energypost so v Lawrence Berkeley National Laboratory izvedli raziskavo o učinkovitosti t.i. hibridizacije – sočasnega umeščanja baterij ob solarnih in vetrnih proizvodnih enotah. V raziskavi so obravnavali tako vidik proizvajalcev kot distributerjev. Ugotavljajo, da hranilniki, ki so lahko umeščeni bistveno hitreje od novega omrežja, lahko slednje vsaj nekoliko razbremenijo, saj razporedijo pretok energije. Zato se na območjih, kjer je koncentracija obnovljivih virov višja, hitreje razvija tudi hranilna infrastruktura. Na ta način se tudi proizvajalci lahko izognejo najnižjim prodajnim cenam.
Med ukrepi za omejitev negativnih cen najdemo tudi učinkovito rabo omrežja – glede na to, da presežki običajno nastajajo ob vikendih, ko je zmanjšan odjem, je to priložnost za polnjenje električnih vozil in hranilnikov. Razvoj zmogljivejšega elektroenergetskega omrežja pa je morda še najzahtevnešja naloga – predvsem z vidika umeščanja v prostor, pri čemer lahko prihaja do večletnih zastojev.
Ob tem ne moremo mimo dejstva, da potrebujemo dolgoročne rešitve – za nami je naporna zima, ko je bila energetska negotovost na vrhuncu, Slovenija 30-odstotno uvozno odvisna, cene energije pa so dosegale rekordne vrednosti. Zato je smotrno razmišljati tudi o dolgoročnem shranjevanju presežkov. Tudi na tem področju rešitve že poznamo. Pretvorba v vodik je obetavna razvojna možnost, in ravno na vodikove tehnologije med drugim stavijo tudi v Slovenski vojski, kjer v kranjski vojašnici načrtujejo energetsko samozadostnost z vzpostavitvijo fotovoltaične elektrarne in hranilnikov.
Preizkušeno možnost shranjevanja presežne energije pa predstavljajo tudi črpalne elektrarne, ki ob presežku energije črpajo vodo iz nižjega rezervoarja v višje ležečega, ob čemer porabljajo energijo, v času pomanjkanja proizvodnje pa načrpana voda v obratnem procesu ob iztoku generira elektriko. V Sloveniji tako črpalno hidroelektrarno že imamo, ČHE Avče, ki so jo zgradili leta 2009, v načrtu pa je še projekt črpalne hidroelektrarne Kozjak na Dravi, ki je v fazi novelacije projekta. Kot navajajo v Dravskih elektrarnah Maribor, je na reki Dravi po izvedenih analizah »Študija možne lokacije ČHE na reki Dravi« še devet potencialnih lokacij, moč posamezne črpalne hidroelektrarne pa je med 45 in 300 megavati.