Evropski parlament je včeraj z majhno večino sprejel predlog Evropske komisije o izvzetju določenega števila kuponov v shemi ETS.
Potem, ko so evropski poslanci aprila zavrnili načrte za zamrznitev dražb nekaterih dovoljenj za izpuste CO2, s čimer bi spodbudili podjetja k vlaganju v tehnologijo z nizkimi izpusti ogljika, so jih včeraj potrdili. Tokrat so poslanci določili strožje pogoje zamrznitve. Sistem trgovanja z emisijami naj bi tako spet deloval z namenom spodbujanja zmanjševanja toplogrednih plinov.
Evropska komisija je pred časom ocenila, da je cena ogljika v sistemu ETS prenizka. Zato je predlagala začasno izvzetje določenega števila emisijskih kuponov s trga. S tem naj bi se cena s trenutnih petih evrov dvignila na okrog devet evrov za tono CO2. To pa bi povzročilo višje cene energije in s tem dodatno obremenitev gospodinjstev in gospodarstva. Še posebej bodo zaradi ukrepa obremenjene energetsko intenzivne industrijske panoge. V Sloveniji so to predvsem papirna, jeklarska, cementna in steklarska industrija.
Zaradi prevelike ponudbe in upočasnitve gospodarske rasti je naraščajoči presežek pravic do emisij namreč povzročil padec cen ogljika daleč pod raven, ki je bila določena ob začetku delovanja evropskega sistema za trgovanje z emisijami (EU ETS). Poslanci v odboru za okolje so zato spet podprli možnost odlašanja ali preložitve prodaje dovoljenj na dražbi.
V sprejetih dopolnilih poslanci predlagajo, da bi komisija lahko v izjemnih okoliščinah prilagodila časovni razpored dražb dovoljenj, če ocena učinka ne bi pokazala prevelikega tveganja za selitev podjetij izven EU. Besedilo dodaja, da lahko komisija določi samo eno takšno prilagoditev za največ 900 milijonov dovoljenj.
Spomnimo, EU ETS je začel delovati leta 2005 in je določal zgornjo dovoljeno skupno količino izpustov CO2, ki naj bi se do leta 2020 postopno znižala za 21 odstotkov glede na prvotno določeno mejo. Znotraj postavljene meje imajo podjetja dodeljena dovoljenja za določeno količino izpustov, ki jih lahko na dražbah neizkoriščene prodajajo ali kupujejo glede na svoje potrebe. Zmanjšana ponudba dovoljenj naj bi jim dvignila ceno in tako spodbudila industrijo v razvoj tehnologij za zmanjšanje izpustov.
Kot je po tej odločitvi dejala slovenska poslanka v evropskem parlamentu dr. Romana Jordan, obžaluje odločitev večine poslancev, da se poseganje v evropski ogljični trg z začasnim izvzetjem kuponov dovoli. Po njenem mnenju bo umetni hiter dvig cene ogljičnih kuponov namreč posredno vplival na višjo ceno energije, kar pa bo prizadelo tako potrošnike kot tudi industrijo. Ob trenutno že zmanjšani konkurenčnosti evropskega gospodarstva pa si ne bi smeli dovoliti, da naše gospodarstvo in državljane še dodatno in po nepotrebnem obremenimo. Shema za trgovanje z emisijami je bila zasnovana s ciljem doseganja zmanjševanja emisij in ta cilj bomo dosegli. Zato meni, da je tovrsten enkraten poseg na ogljični trg izjemno slab, saj bo destabiliziral investicijsko okolje ter v kriznem času zvišal stroške za državljane EU. (pb)