Družba Montel Group, ki je specializirana za spremljanje dogajanja na evropskih energetskih trgih, je objavila poročilo o ključnih dogodkih, ki so zaznamovali drugo letošnje četrtletje. Kot so zapisali, so drugo četrtletje na evropskih trgih z električno energijo zaznamovali povečano število dni z ničelnimi ali negativnimi cenami, rekordna proizvodnja iz obnovljivih virov energije, stagnacija povpraševanja po električni energiji, rekordno nizka proizvodnja iz fosilnih goriv, rast cen zemeljskega plina ter naraščajoča volatilnost na vseh evropskih trgih.
Po oceni Montelovih analitikov gre vzroke za naraščajočo nestanovitnost iskati predvsem v vplivu proizvodnje iz obnovljivih virov na pasovno proizvodnjo iz fosilnih virov, kar povzroča veliko spremenljivost smeri in moči čezmejnih tokov, pri čemer na določenih območjih (Iberija-Francija, Francija–Belgija, Nemčija-Avstrija/Balkan) nastajajo prenosne zamašitve. Poleg tega pa se na spojenih energetskih trgih srečujemo z vse večjo količino podatkov oziroma njihovo obdelavo, pri čemer lahko vsaka napaka povezana z IT bistveno vpliva na cene.
Rast števila ur z negativnimi cenami
Kot rečeno, je ena od značilnosti letošnjih dogajanj na evropskih trgih z električno energijo naraščanje števila ur z negativnimi cenami pri trgovanju za dan vnaprej. Vzrok temu so presežki proizvodnje iz vse večjega števila obnovljivih virov ob hkratnem nezadostnem povpraševanju. Takšni trendi so že nekaj časa opazni še zlasti v Nemčiji, Franciji, na Finskem, Švedskem in Nizozemskem, letos pa so se z večjim številom ur z ničelnimi ali negativnimi cenami (teh je bilo več kot 600) srečali tudi v Španiji in na Portugalskem. Z občasnimi presežki se srečujejo tudi druge države, med posameznimi regijami pa izstopa tudi jug Italije. Na drugi strani pa se zaradi razkoraka med veliko proizvodnjo sončnih elektrarn v opoldanskih urah in povečanim povpraševanjem v večernih, ko morajo potrebe pokrivati klasične elektrarne, veča tudi razpon cen med posameznimi deli dneva. Rekordno proizvodnjo v drugem četrtletju sicer niso zabeležile le sončne elektrarne, katerih proizvodnja je v navedenem obdobju dosegla 86,2 TWh, kar je bilo za 15 odstotkov več kot v enakem času lani, temveč tudi vetrne elektrarne. Slednje so s proizvedenimi 107,6 TWh dosegle najvišjo vrednost v kateremkoli drugem četrtletju doslej in primerljivo lansko presegle za 9 odstotkov.
K nestanovitnosti cen prispeva tudi dejstvo, da se države srečujejo s stagnacijo povpraševanja, ki se po energetski krizi in rekordnih cenah plina v letu 2022 le počasi pobira. Tako je v drugem letošnjem četrtletju povpraševanje v EU znašalo dobrih 671 TWh, kar je sicer bilo za dva odstotka več kot v primerljivem četrtletju leto prej, še vedno pa za pet oziroma osem odstotkov manj kot v drugem četrtletju leta 2022 in 2021. Poraba na največjih trgih, kot so nemški, francoski in italijanski, pa se je celo glede na lani povečala samo za odstotek. Večjo rast so zabeležili le v Grčiji (za 10 odstotkov), na Danskem (za 9 odstotkov) in v Latviji (za 7 odstotkov), pri čemer pa analitiki opozarjajo, da je treba te številke zaradi naraščanja samooskrbnih naprav, ki jih statistika ne zajema, jemati z rezervo.
Cene plina po daljšem času spet navzgor
Potem, ko so se cen zemeljskega plina na evropskem trgu vse od rekordnih vrednosti v drugem četrtletju 2022 postopoma zniževale, je bilo v drugem letošnjem četrtletju zaznati premik navzgor. Tako je povprečna cena plina v drugem letošnjem četrtletju v povprečju znašala 31,49 evra za MWh, kar je bilo za 15 odstotkov več kot v prvem letošnjem četrtletju. Analitiki naraščanje cen pripisujejo več dejavnikom, naraščanju napetosti na ključnih pomorskih poteh, kar povzroča zamude pri dostavi utekočinjenega plina na LNG terminale, predčasni prekinitvi dobave ruskega plina Avstriji ter omejitvi dobave norveškega plina zaradi vzdrževalnih del na infrastrukturi.