Petdesetletnica laboratorija za visoke napetosti

Ko je leta 1948 akademik prof. dr. Milan Vidmar ustanovil Inštitut za elektrogospodarstvo je v načrtu posebej poudaril pomen Laboratorija za visoke napetosti. Pojasnil je, da je pri razvoju visokonapetostnih naprav osnovno orodje sicer računsko, da pa je treba vsako rešitev preveriti s preskusom in tako je ostalo vse do danes. Močno računalniško podprte računske metode sicer vse bolj nadomeščajo preskuse, vendar je še daleč čas, ko jih bodo v celoti nadomestile.
Stavba na Jamovi 20 v Ljubljani, v kateri je začel nastajati Inštitutski visokonapetostni laboratorij, je bila zgrajena leta 1962. V prvem obdobju je laboratorij nudil podporo domačemu elektrogospodarstvu in industriji visokonapetostne opreme, pogosto so se izvajali preskusi opreme z namenom dokazovanja skladnosti z določenimi standardi. Pozneje se je laboratorij usmeril na diagnostično preskušanje opreme za potrebe vzdrževanja in končno tudi za potrebe ugotavljanja njene preostale življenjske dobe. Po temeljiti obnovi laboratorija v letu 2005 Inštitut tudi vnaprej lahko zagotavlja kakovostno aplikativno raziskovanje in šolanje bodočih raziskovalcev na EIMV in v slovenskem elektrogospodarstvu.
Laboratorij za visoke napetosti Elektroinštituta Milan Vidmar sicer razpolaga z viri enosmerne, izmenične in udarne napetosti ter z virom udarnega toka. Zmogljivost izvorov je primerna za izvajanje standardnih dielektričnih preskusov večine visokonapetostnih elementov EES Slovenije. Primerni so tako za preizkušanje zdržnosti, kot tudi za preizkuse in porušitve ob določenih pogojih. Laboratorij za visoke napetosti že vseh 50 let svojega obstoja rezultate svojih raziskav predstavlja na pomembnih mednarodnih konferencah in sodeluje pri delu delovnih skupin mednarodnih strokovnih organizacij. Prav tako pa že več kot 40 let laboratorij uporabljajo tudi študenti Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani za vaje pri predmetu Visokonapetostna tehnika. (bj)