V Portorožu se je pred dnevi končalo že četrto posvetovanje informatikov energetikov Slovenije - PIES 2011.
Kot sta povedala dr. Rok Rupnik in mag. Miran Novak, sopredsedujoča programskega odbora PIES, so veseli, da se je posvet informatikov energetikov utrdil kot osrednji povezovalni dogodek na področju uporabe informacijskih tehnologij v energetiki. Njihovi prispevki in menja se prek posvetovanja slišijo tudi izven ozkega strokovnega kroga, pa tudi med odločevalci in regulatornimi organi. PIES je podal pregled nad dogajanjem na področjih procesne in poslovne informatike v energetiki, prav tako pa opozoril na izjemno pomembno vlogo informacijskih tehnologij pri razvoju pametnih omrežij.
Letos so posvetovanje razdelili v tri tematske dneve. Prvi dan so pripravili posebno posvetovanje Poslovni PIES, namenjen direktorjem energetskih podjetij, ter vsem tistim, ki pripravljajo strateške usmeritve razvoja energetike pri nas. Drugi in tretji dan pa je bil, tako kot doslej, namenjen informacijskim strokovnjakom in njihovim naprednim uporabnikom za predstavitve uspešnih projektov, mnenj in dobrih praks.
Poslovni PIES o ključnih problemih
»Poslovni PIES je ponovno poudaril, da lahko liberalizacija energetskega trga temelji izključno na kakovostnih informacijskih sistemih, ki si medsebojno učinkovito izmenjujejo podatke. Pri tem z roko v roki sodelujejo in si izmenjujejo podatke vsi akterji na trgu, kot tudi manjši odjemalci in regulator trga. Poslovni PIES je na visoki akademski ravni učinkovito, v plodnih razpravah združil omenjene predstavnike,« je povedal dr. Norbert Pillmayr (CIO podjetja Kelag iz Avstrije).
»Iz razprav, ki smo jim bili priča, je bilo razbrati, da so vloge in odgovornosti za izvedbo potrebnih projektov informacijskih tehnologij na nacionalni ravni nejasne, da je zakonodaja, ki na mnogih področjih ovira hitrejši razvoj, neučinkovita. Nadalje je bila izpostavljena še problematika reorganizacije energetike in transparentnosti ter učinkovitosti projektnega vodenja. Izražena pa je bila tudi potreba po novih pristopih pri reguliranju podjetij, s katerim bi zagotovili stabilnejšo in bolj stimulativno okolje za investicije v nove tehnologije in razvoj novih storitev,« je svojo oceno podal David Batič iz Javne agencije RS za energijo.
Poslovni PIES je torej nakazal smernice, kako rešiti nekatere ključne probleme, ki ovirajo potrebne spremembe na področju informacijskih tehnologij (IT) v Sloveniji. Tovrstno znanje v Sloveniji vsekakor obstaja, treba ga je le ustrezno aktivirati. Skrajni čas je torej, da to znanje prenesemo v svoja okolja in ustrezno ukrepamo, in to še danes, so se strinjali udeleženci posvetovanja.
Letos je bila na posvetovanju opazna še višja kakovostna in strokovna raven predstavljenih člankov. »Srečanje PIES 2011 je zajemalo aktualne in bistvene teme slovenske informatike v energetiki. Potekale so številne zanimive razprave in izmenjave znanja o izkušnjah na minulih in tekočih projektih, problemih, s katerimi se srečujejo udeleženci, ter priložnostih, ki se pojavljajo na tem področju. Prepričana sem, da bodo nove informacije in ideje, ki so se s tem porodile, lahko udeležencem pomagale pri njihovem nadaljnjem delu in izzivih,« je ob koncu posveta povedala Ana Šaša iz Fakultete za računalništvo in informatiko.
Vloga IKT ključna pri razvoju pametnih omrežij
Na PIES-u je bila izražena tudi problematika neusklajenega pristopa pri reševanju določenih problemov informacijskih tehnologij na področju reguliranih dejavnosti. To bo vsekakor zahtevalo nove pristope pri obvladovanju IT ter učinkovito projektno vodenje v teh podjetjih ter upoštevanje paradigme vlog in odgovornosti na trgu, s katerim bo zagotovljena informacijska ločitev in učinkovito povezovanje novih samostojnih sistemov.
Kot je še dejal David Batič, bo vloga informacijsko komunikacijskih tehnologij pri razvoju rešitev za podporo pametnim omrežjem ključna. "Pomemben je vidik povezovanja različnih področij izmenjave podatkov, ki potekajo na fizični in administrativni ravni. Prav tako pa bo v bližnji prihodnosti pomembna konvergenca formatov za izmenjavo podatkov med področji elektrike in drugih energentov (predvsem na področju zemeljskega plina), tako z vidika podpore storitvam (multi-utility), kakor tudi z vidika podpore novih pametnih funkcij. Na primer za zagotavljanje rezervnih kapacitet tudi na ravni distribucijskega omrežja zaradi fleksibilnosti proizvodnje.«
Sicer pa so na osrednji okrogli mizi izpostavili tudi problematiko učinkovite integracije sistemov in vse večjega pomena semantike pri izmenjavi podatkov. Vprašanje torej ni več, kako in zakaj je potrebno izmenjevati podatke, temveč kaj moramo izmenjevati. (mj)