ZENS in ZEG sta lokalne skupnosti seznanila z dejavnostmi obeh organizacij in drugih deležnikov v prizadevanjih za izgradnjo verige hidroelektrarn na srednji Savi.
Združenje za energetsko neodvisnost Slovenije (ZENS) in Zveza ekoloških gibanj Slovenije (ZEG) si intenzivno prizadevata za čim hitrejšo izvedbo projekta za izgradnjo verige hidroelektrarn na srednji Savi, ob aktivnem sodelovanju vseh, ki jih bo ta projekt, tako ali drugače, zajel.
ZENS in ZEG sta z aktivnostmi na tem področju seznanila župane občin Hrastnik, Trbovlje, Zagorje, Litija, Dol pri Ljubljani, Ljubljana in Medvode. Omenjene občine bodo namreč v bližnji prihodnosti deležne pomembnih sprememb pri načrtovanju rabe prostora z neposrednim vplivom na narodno gospodarstvo, ki bo predstavljal korak k izpolnjevanju sprejetih okoljskih obvez.
Neodvisni organ bi bil tudi povezovalni člen
Združenje za energetsko neodvisnost Slovenije (ZENS) in Zveza ekoloških gibanj Slovenije (ZEG) sta se kot podpornika napovedane gradnje odločila, da naslovnikom podata pobudo za ustanovitev spremljajočega in neodvisnega organa, ki bi spremljal potek gradnje in bi bil tudi povezovalni člen z investitorjem. Razloge za to pobudo so predstavili že septembra na novinarski konferenci v Ljubljani, ko so opozorili na počasnost pri uresničevanju projekta za izgradnjo verige HE na srednji Savi in predlagali izbiro novega koncesionarja, ki ne bi imel toliko finančnih težav kot jih ima sedanji.
Kot so zapisali, bi takšen skupni »odbor« predvsem lahko postal jedro spodbujanja gradnje, koordinacije in javnega nadzora, kar naj bi bila, kot domnevajo, tudi želja naslovnikov. Pismu so priložili tudi mnenje mag. Vekoslava Korošca, direktorja Združenja za inženiring pri GZS, ki je poleg pomena vloge verige hidroelektrarn na srednji Savi na kratko predstavil rezultate študije ZING.
HE na Savi ključni hidroenergetski projekt v Sloveniji
Kot med drugim izpostavlja mag. Korošec, so hidroelektrarne na Savi ključni hidroenergetski projekt v Sloveniji. Brez izgradnje HE na Savi je nemogoče doseči cilj 25% energije iz obnovljivih virov do 2020 in cilje EKS do leta 2035. Največji tehnični in ekonomski učinek izrabe Save lahko dosežemo samo z izgradnjo celotne verige HE, to pomeni dokončanje vseh odsekov na zgornji, srednji in spodnji Savi.
Pri sklenjeni verigi HE na Savi bodo doseženi visoki izkoristki in ekonomika, saj bo HE Moste imela vlogo čelne akumulacije, HE Brežice im HE Mokrice pa vlogo izravnalne akumulacije. Načrtovana izgradnja srednjega odseka HE na Savi je prav tako pomembna iz tehničnega in ekonomskega vidika. Poleg pomena za energetsko oskrbo in izvajanje sistemskih storitev pa ima izgradnja HE na srednji Savi tudi narodno gospodarski pomen.
O hidroelektrarnah na srednji Savi razmišljajmo širše!
Po mnenju mag. Korošca so primer hidroelektrarn na srednji Savi, učinki za energetiko, gospodarstvo, širši narodno gospodarski učinki in sinergije, ki jih projekt ustvarja, vzorčni primer za razmišljanje o Energetskem konceptu Slovenije.
»Razmišljati moramo širše, ni dvoma, da moramo izpolniti energetske in okoljske zaveze, lahko pa dobimo še bistveno več pri narodno gospodarskih učinkih. Zato je nujno, da vsak projekt proučimo tudi iz vidikov pomena za nove tehnologije (dvig tehnološkega nivoja), novih delovnih mest z nadpovprečno dodano vrednostjo in pridobitev primerjalnih prednosti za nastop v tujini,« poudarja mag. Korošec.