Zmagovalka med malimi občinami je postal Miklavž na Dravskem polju. Med srednje velikimi občinami je komisija tokrat izbrala kar dve zmagovalni - Ajdovščino in Tržič. Zmagovalka med mestnimi občinami je postala Nova Gorica. Poleg tega so podelili tudi posebno priznanje za ustanovitev energetske skupnosti, ki je šlo v roke občini Luče.
Kot je dejala direktorica energetske agencije za Podravje dr. Vlasta Krmelj, varčevanje z energijo ne more biti uspešno, če ni vzpostavljene ustrezne (uspešne) komunikacije s končnimi uporabniki – tako z občani kot s podjetji. Občina naj zato komunicira z občani, jih spodbuja, ozavešča in skupaj z njimi dosega trajnostni razvoj v regiji. Brez sodelovanja in uspešnega komuniciranja ni mogoče doseči zastavljenih ciljev na nivoju občine, države in EU, je še povedala.
Pogosto slišimo, da bi slovenski prostor lahko bil dober poligon za uvajanje inovativnih energetskih rešitev. In kot izpostavlja predsednik komisije izbora En.občina 021 dr. Boris Sučić s Centra za energetsko učinkovitost IJS, imamo v Sloveniji dovolj strokovnega znanja za številne probleme - tako energetske kot okoljske. Se pa obenem skrivamo za skromnostjo in pretirano kritičnostjo, je izpostavil. Po njegovem prepričanju so projekti, ki so bili doslej izvedeni v Sloveniji, primer odličnih praks tudi v širšem evropskem prostoru. Sodelovanje, izmenjava primerov dobrih, a tudi slabih praks, je po njegovem mnenju ključ pri prehodu v brezogljično družbo.
Kot je pojasnil, je komisija tudi letos imela težko nalogo pri izboru energetsko najbolj prodornih občin. Med malimi občinami so izbrali občino Miklavž na Dravskem polju, ki je zelo zgledna, ko gre za trajnostno energetiko. Poleg energetske obnove sedeža občine in vzornega spremljanja rabe energije v javnih stavbah, v občini izstopajo po deležu lastnih sredstev na osebo za energetske projekte, uspešni pa so tudi pri pridobivanju tako povratnih kot nepovratnih sredstev. Veliko delajo tudi na ozaveščanju javnosti.
Je pa komisija letos med srednje velikimi občinami (z več kot 5000 prebivalcev) izbrala kar dve. V občini Ajdovščina izstopajo predvsem s številnimi aktivnostmi in naložbami na področju trajnostne mobilnosti, kot sta izgradnja električnih polnilnic in kolesarskih povezav. Visok delež sredstev namenjajo tudi energetskemu menedžmentu, digitalizaciji in energetski prenovi stavb. Občina je z inovativnimi in učinkovitimi ukrepi prepoznana tudi kot vodilna občina na področju prilagajanja na podnebne spremembe, tudi z ozelenitvijo območja občine. Navsezadnje pa se lahko pohvalijo tudi z ustanovitvijo samooskrbne energetske skupnosti. Družba GEN-I je namreč lani v sodelovanju z občino Ajdovščina na strehi tamkajšnje osnovne šole v Budanjah postavila prvo skupnostno sončno elektrarno, ki je namenjena samooskrbi lokalnih prebivalcev.
Medtem občino Tržič odlikuje holistični pristop na področju trajnostnosti s celovitimi ukrepi na vseh področjih življenja in dela. Tako so pridobili tudi certifikat trajnostne destinacije znotraj mednarodne sheme zelenega turizma. Njihove številne aktivnosti so usmerjene v trajnostno mobilnost z izposojo koles in vzpostavitvijo nove kolesarske povezave. Sredstva namenjajo tudi digitalizaciji (na primer razsvetljave) in nasploh zelenemu prehodu. V zadnjih desetih letih so z organizacijskimi in investicijskimi ukrepi uspeli znižati povprečno letno rabo toplote občinskih stavb s 100 kWH/m2a na 72 kWH/m2a, pri čemer je raba električne energije ostala enaka (cca.25 kWh/m2a). To ustreza letnemu prihranku 130 ton CO2. Tako kot v Ajdovščini tudi v Tržiču izvajajo številne evropske projekte.
Med mestnimi občinami je komisija letos za zmagovalno izbrala Novo Gorico. Ta je aktivna na različnih področjih, pri čemer občina s svojimi aktivnostmi celo presega začrtan lokalni energetski koncept. Izstopajo vlaganja v obnovo daljinskega ogrevanja, posodobitev javne razsvetljave in nakup električnih vozil za občinsko upravo. Občina je uspešna tudi pri izvajanju EU projektov in pridobivanju tehnične pomoči v okviru projekta ELENA. (Trajnostno) pot občina tlakuje tudi z vzpostavitvijo javno-zasebnih partnerstev, v občini pa izstopajo tudi po največjem deležu lastnih sredstev za energetske projekte med mestnimi občinami in po številu evropskih projektov. Pohvalijo se lahko tudi z vzpostavitvijo Centra zelenih tehnologij in s tem podporo v raziskave in razvoj.
V okviru letošnjega izbora so člani komisije podelili tudi posebno priznanje za ustanovitev energetske skupnosti. Priznanje je prejela občina Luče, kjer je v okviru projekta COMPILE s pomočjo pametnih rešitev nastala prva in v določenih časovnih obdobjih popolnoma energetsko samozadostna skupnost v Sloveniji. Gre za vzorčen primer sodelovanja med družbo Petrol, Elektrom Celje in ljubljansko fakulteto za elektrotehniko.
Ob prejemu priznanja je župan Luč Ciril Rosc povedal, da sistem v Lučah omogoča, da je del občine lahko popolnoma neodvisen od napajanja iz srednjenapetostnega omrežja vsaj za kakšen dan, v primeru sončnih dni pa še več. V tem primeru je sistem v vsakem trenutku popolnoma samooskrben. Na podlagi dejanskih meritev in simulacij ocenjujejo, da je lahko skupnost popolnoma samooskrbna 286 dni v letu.
V okviru projekta COMPILE je bilo v energetski skupnosti Luče skupno nameščenih za 102 kW moči sončnih elektrarn na devetih objektih. Prav tako je bila nameščena sistemska baterija, ki je priključena na del omrežja, ki napaja 35 merilnih mest. To so večinoma stanovanjske hiše, kmetije, delovna poslopja ter tudi manjše podjetje, kotlovnica na biomaso, gasilski dom, kulturni dom in pošta. Nameščenih je bilo tudi še nekaj hišnih baterij, ki omogočajo otočno delovanje posameznega objekta in izboljšajo napetostne razmere pri objektu. Na ta način lahko v občini povečajo proizvodnjo iz sončne elektrarne, ki bi bila v nasprotnem primeru omejena.
V sklopu projekta je bilo vgrajeno tudi javno polnilno mesto za električna vozila in devet hišnih polnilnih mest. Manjše začetne težave so bolj ali manj uspešno sproti odpravljali s pridobljenimi izkušnjami in povratnimi informacijami končnih uporabnikov, je še povedal župan. Po njegovih besedah je bistveno, da se bo s pridobljenim znanjem in izkušnjami sistem tako izpopolnil, da bo deloval res optimalno.
S primernimi politikami bo tudi v Sloveniji potencial energetskih skupnosti lahko velik, tako v mestih kot tudi na podeželju, je prepričan župan Luč. Projekt v Lučah pa je poleg stabilne elektroenergetske skupnosti in zanesljive oskrbe z električno energijo pripomogel tudi k izboljšanju medsosedskih odnosov in ekonomskega stanja lokalnega prebivalstva je še povedal Ciril Rosc.
Evropski projekt COMPILE se je začel novembra 2018 in bo trajal 42 mesecev. Vrednost celotnega projekta je 6,42 milijona evrov, v njem pa sodeluje 12 evropskih partnerjev (iz Slovenije Luče) ter tudi Indija in Kitajska. Glavni namen projekt je zagotoviti možnosti za razogljičenje oskrbe z energijo, gradnjo energetskih skupnosti ter ustvarjanje okoljskih in socialno-ekonomskih koristi.
Člani komisije so v okviru spletne razprave spregovorili tudi o prihodnosti pametnih mest in energetskih skupnosti, zmagovalne občine pa so s primeri dobrih praks pokazale, kako utirajo pot v brezogljično družbo. (pb)