Evropska komisija je včeraj kot odgovor na rusko invazijo na Ukrajino predstavila osnutek načrta za odpravo odvisnosti Evrope od ruskih fosilnih goriv precej pred letom 2030, začenši s plinom. Ta načrt prav tako določa več ukrepov za odziv na rastoče cene energije v Evropi in dopolnitev zalog plina za naslednjo zimo, saj se Evropa že več mesecev sooča z rastočimi cenami energije, sedanja negotovost glede oskrbe pa ta problem še zaostruje.
Z načrtom REPowerEU naj bi diverzificirali oskrbo s plinom ter pospešili uvajanje obnovljivih plinov za ogrevanje in proizvodnjo električne energije. S tem bi lahko že precej pred koncem leta za dve tretjini zmanjšali potrebe EU po ruskem plinu.
Nabor orodij Evropske komisije za cene energije iz lanskega oktobra je državam članicam pomagal ublažiti vpliv visokih cen na ranljive odjemalce in ostaja pomemben okvir za nacionalne ukrepe. Komisija je sedaj državam članicam predstavila dodatne smernice, ki potrjujejo možnost regulacije cen v izjemnih okoliščinah in določajo, kako lahko države prihodke od visokih dobičkov energetskega sektorja in trgovanja z emisijami prerazporedijo na odjemalce. Pravila EU o državni pomoči državam članicam prav tako omogočajo, da zagotovijo kratkoročno pomoč podjetjem, ki so jih prizadele visoke cene energije, in pomagajo zmanjšati njihovo izpostavljenost nestanovitnosti cen energije na srednji in dolgi rok. Po posvetovanju o usmerjenih spremembah smernic o državni pomoči v okviru sistema za trgovanje z emisijami se bo Evropska komisija z državami članicami posvetovala tudi o potrebi po novem začasnem okviru za krizno pomoč in njegovem področju uporabe, da bi zagotovili pomoč podjetjem, ki jih je prizadela kriza, zlasti tistim, ki se soočajo z visokimi cenami energije.
Evropska komisija namerava do aprila predstaviti zakonodajni predlog, ki bo narekoval, da se vsako leto do 1. oktobra podzemna skladišča plina v EU zapolnijo do najmanj 90 odstotkov zmogljivosti. Ta predlog bi vključeval tudi spremljanje in izvrševanje ravni polnjenja skladišč ter solidarnostne dogovore med državami članicami. V odziv na pomisleke glede morebitnega izkrivljanja konkurence s strani operaterjev, zlasti Gazproma, komisija nadaljuje tudi preiskavo trga plina.
Za spoprijemanje z vse višjimi cenami energije bo Evropska komisija preučila možnosti za izredno ukrepanje, da bi tako omejila širjenje učinka cen plina na cene električne energije, na primer z začasnimi omejitvami cen. Prav tako bo preučila možnosti za izboljšanje zasnove trga električne energije, pri čemer bo upoštevala poročilo Agencije ACER ter druge prispevke o koristih in pomanjkljivostih alternativnih mehanizmov določanja cen, da bi ohranila cenovno dostopnost električne energije, ne da bi to povzročilo motnje v oskrbi in nadaljnjih naložbah v zeleni prehod.
Odvisnost od fosilnih goriv iz Rusije je mogoče postopno odpraviti precej pred letom 2030. V ta namen Evropska komisija predlaga načrt REPowerEU, ki bo povečal odpornost vseevropskega energetskega sistema na podlagi dveh stebrov: diverzifikacije oskrbe s plinom prek večjega uvoza utekočinjenega zemeljskega plina in uvoza po plinovodih od neruskih dobaviteljev ter večje količine proizvodnje ter uvoza biometana in vodika; ter hitrejše zmanjšanje uporabe fosilnih goriv v domovih, stavbah, industriji in elektroenergetskem sistemu s povečanjem energijske učinkovitosti, deleža OVE in elektrifikacije ter odpravo ozkih grl v infrastrukturi.
S celovitim izvajanjem predlogov Evropske komisije iz svežnja Pripravljeni na 55 bi se letna poraba fosilnega plina do leta 2030 zmanjšala za 30 odstotkov, kar je 100 milijard m3 zemeljskega plina. Z ukrepi iz načrta REPowerEU pa bi lahko porabo fosilnega plina postopno zmanjšali vsaj za 155 milijard m3, kar je enako uvoženi količini zemeljskega plina iz Rusije v letu 2021. Skoraj dve tretjini tega zmanjšanja je mogoče doseči v enem letu, s čimer bi odpravili prekomerno odvisnost EU od enega samega dobavitelja. Komisija predlaga sodelovanje z državami članicami pri opredelitvi najprimernejših projektov za doseganje teh ciljev, in sicer na podlagi obsežnega dela, ki je bilo že opravljeno v zvezi z nacionalnimi načrti za okrevanje in odpornost.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je ob predstavitvi dejala, da moramo postati neodvisni od ruske nafte, premoga in plina. Po njenih besedah se ne moremo zanašati na dobavitelja, ki nam izrecno grozi. Takoj moramo ukrepati za ublažitev učinkov rastočih cen energije, diverzifikacijo oskrbe s plinom za naslednjo zimo in pospešitev prehoda na čisto energijo. Hitreje kot bomo prešli na OVE in vodik ter izboljšali energijsko učinkovitost, hitreje bomo zares neodvisni in sami obvladovali svoj energetski sistem. Kot je še povedala, bo v tem tednu o zamislih komisije razpravljala z evropskimi voditelji, nato pa si bo skupaj s svojo ekipo prizadevala za njihovo hitro uresničitev.
Izvršni podpredsednik Evropske komisije za evropski zeleni dogovor Frans Timmermans je poudaril, da je čas, da obravnavamo svoje šibke točke in hitro postanemo bolj energetsko neodvisni, ter hitro preidemo na OVE. Energija iz OVE je namreč poceni, čista in potencialno neizčrpna, poleg tega pa namesto financiranja industrije fosilnih goriv v drugih državah ustvarja delovna mesta tu pri nas. Po njegovem mnenju invazija Rusije na Ukrajino kaže, kako nujna je pospešitev prehoda na čisto energijo.
Evropska komisarka za energijo Kadri Simson je povedala, da je ruska invazija na Ukrajino še poslabšala razmere glede zanesljivosti oskrbe in cene energije pognala v nebo. Poudarila je, da ima Evropa za preostanek zime zadostne zaloge plina, vendar pa je treba nujno zapolniti rezerve za naslednje leto. Evropska komisija bo zato predlagala, da se do 1. oktobra skladišča plina v EU zapolnijo do najmanj 90 odstotkov zmogljivosti. Ob tem je še povedala, da so opredelili tudi ukrepe za reguliranje cen, državno pomoč in obdavčitev, da bi evropska gospodinjstva in podjetja zaščitili pred učinki izjemno visokih cen.