Vlada je sprejela Strategijo na področju razvoja trga za vzpostavitev ustrezne infrastrukture v zvezi z alternativnimi gorivi v prometnem sektorju.
S to strategijo se v slovenski pravni red prenaša evropska direktiva o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva, ki so po tej direktivi električna energija, stisnjen in utekočinjen zemeljski plin, utekočinjen naftni plin in biometan, biogoriva, sintetična in parafinska goriva ter vodik.
V Sloveniji tako po letu 2030 ne bo več dovoljena prva registracija avtomobilov z notranjim izgorevanjem na bencin ali dizel, saj je v strategiji za alternativna goriva postavljena meja, da mora biti skupni ogljični odtis avta manjši od 50 gramov CO2 na kilometer. Za primerjavo, danes so pod to mejo samo električni avtomobili in priključni hibridi. Od leta 2025 dalje pa bo omejena prva registracija osebnih vozil in lahkih tovornih vozil kategorij, ki imajo po deklaraciji proizvajalca skupni ogljični odtis manjši od 100 gramov CO2 na kilometer. To sta pomembna cilja strategije o alternativnih gorivih, ki na ta način spodbuja rast vozil na električni pogon in hibridnih vozil ter vozil na fosilna goriva, ki imajo bistveno manjši negativni vpliv na okolje kot vozila, ki jih uporabljamo danes.
V strategiji so predlagane skupine ukrepov za vsako alternativno gorivo, na podlagi katerih bo pripravljen podroben akcijski načrt za obdobje 2018–2020, ki ga mora po naročilu vlade pristojno ministrstvo (MzI) pripraviti v šestih mesecih. Prednostno so predvideni ukrepi, s katerimi se bo zagotovila ustrezna polnilna infrastruktura za vozila na električni pogon, na stisnjen in utekočinjen zemeljski plin ter s katerimi bomo spodbudili povečevanje vozil na alternativna goriva. Ukrepi so predvideni na vseh področjih od finančnih spodbud in sofinanciranj izgradnje infrastrukture za alternativna goriva, sprememb predpisov, spodbujanja inovativnih rešitev in pospeševanje gospodarskega razvoja, informiranja do odprave administrativnih ovir. V akcijskem načrtu bodo podrobno navedeni viri za izvedbo posameznega ukrepa, roki in nosilci razvoja. Med ukrepi bodo gotovo ostale finančne spodbude za nakup vozil na električni pogon in za priključne hibride, oprostitve plačila določenih dajatev za vozila na električni pogon, brezplačna parkiranja in podobni ukrepi.
Pred Slovenijo zahtevna naloga
Uporaba alternativnih goriv je pomembna, da bi dosegli okoljske cilje na področju emisij toplogrednih plinov in onesnaževal. Slovenija ima zahtevne cilje, saj mora kljub temu, da se promet močno povečuje, zagotoviti, da se bodo izpusti v prometu v letu 2030 glede na leto 2020 zmanjšali za devet odstotkov. Glede na leto 2005 to sicer pomeni povečanje za 18 odstotkov, upoštevati pa je treba, da se je promet od leta 2005 do danes na nekaterih odsekih podvojil. Do leta 2030 gre pričakovati rast tovornega prometa kar za 60 do 80 odstotkov ter osebnega prometa za 30 odstotkov. Do leta 2029 oziroma po letu 2030 pa je treba zmanjšati onesnaževala glede na leto 2005, in sicer žveplov dioksid za 63 oziroma 92 odstotkov, dušikove okside za 39 oziroma 65 odstotkov, nemetanske hlapne organske spojine za 23 oziroma 53 odstotkov, amonijak za 1 oziroma 15 odstotkov in trdne delce (PM2,5) za 25 oziroma 60 odstotkov.
Če želimo v Sloveniji do leta 2030 doseči cilje na področju alternativnih goriv, moramo poleg ukrepov za izboljšanje javnega potniškega prometa zagotoviti, da bo med osebnimi vozili vsaj 17 odstotkov električnih vozil oziroma priključnih hibridov (200 tisoč vozil), 12 odstotkov električnih lahkih tovornih vozil (11 tisoč vozil), tretjina vseh avtobusov na stisnjen zemeljski plin (1.150 avtobusov) in skoraj 12 odstotkov težkih tovornih vozil (dobrih 4.300 vozil) na utekočinjen zemeljski plin.
Ker bo vse več vozil na alternativna goriva, bo treba povečati tudi število polnilnic, tako na avtocestah kot drugje. Slovenija je bila med prvimi v Evropi, ki je na svojem avtocestnem križu postavila e-polnilnice visokih moči. Ta mreža se bo v naslednjih petih letih še bistveno povečala in bomo zagotavljali ustrezno pokritost vseevropskega TEN-T omrežja s polnilnicami. V notranjem prometu bomo ob predvideni rasti vozil že leta 2020 potrebovali 1.200 polnilnic običajne moči, 2025 že sedem tisoč in leta 2030 kar 22.300 polnilnic. Ob tem bo vsem ladjam v pristanišču v Kopru leta 2025 treba omogočiti napajanje z električno energijo s kopnega in črpanje utekočinjenega zemeljskega plina.
Za doseganje okoljskih ciljev se mora občutno povečati tudi poraba biodizla, in sicer v letu 2018 za sedem odstotkov namešavanje biodizla fosilnemu dizlu s povečevanjem deleža v naslednjih letih, od leta 2020 do 2030 pa postopno naraščanje deleža težkih tovornih vozil na čisti biodizel (B 100) od nič na deset odstotkov.
Da bo promet čim manj onesnaževal okolje, je treba spodbujati trajnostno prometno politiko: pešačenje in kolesarski promet v naseljih ter povečati konkurenčnost javnega potniškega prometa. Vendarle to ne bo dovolj, ker javni prevoz v številnih delih Slovenije zaradi razpršene poseljenosti stežka nadomesti uporabo osebnih vozil. Prav zato bo morala biti Slovenija na področju uvajanja alternativnih goriv v prometu dovolj ambiciozna, da bo tudi tisti del mobilnosti, ki bo še naprej potekal z osebnimi prevozi, v čim manjši meri bremenil naše okolje. Temu cilju sledi tudi strategija.
Vozni park (pre)počasi sledi polnilni infrastrukturi
Za hitrejši premik k zeleni mobilnosti na področju osebnih prevozov bo ključen tudi prispevek avtomobilske industrije z novimi izboljšavami na področju elektro mobilnosti, uporabe vodika in gorivnih celic ter inovacijami in izboljšavami pri uporabi klasičnih motorjev. Tehnološki preboji bodo omogočili hitrejši razvoj in hitrejše doseganje zastavljenih ciljev.
MzI bo vsako leto pripravil pregled rezultatov na tem področju in po potrebi vladi predlagal dopolnitev strategije. Ta je nastala na podlagi študije o potrebnih dodatnih ukrepih za povečanje deleža vozil na alternativna goriva v Sloveniji, ki jo je pripravil konzorcij pod vodstvom Kemijskega inštituta Univerze v Ljubljani.
Iz te študije izhaja, da imamo trenutno v Sloveniji 227 javno dostopnih polnilnih mest za elektriko s 470 priključki, eno polnilno mesto za vodik, 115 za utekočinjen naftni plin in štiri za stisnjen zemeljski plin, nimamo pa polnilnic za utekočinjen zemeljski plin in čisti biodizel. Vozni park pa le počasi sledi polnilni infrastrukturi. Največ je vozil na utekočinjen naftni plin (konec leta 2016 jih je bilo registriranih 8.980), 124 je vozil na stisnjen zemeljski plin in šest na vodik (predelana vozila). Vozil na električni pogon in priključnih hibridov je skoraj tisoč, vendar njihovo število zelo zaostaja glede na količino polnilne infrastrukture, če računamo, da za deset vozil zadošča en priključek, teh pa je 470.
Država spodbuja nakup vozil na alternativna goriva s subvencijami za nakup električnih vozil, ki so tudi oproščena plačila letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu. Na voljo so tudi ugodni krediti za nakup osebnih avtomobilov, motornih koles in koles na električni ali hibridni pogon, pri katerih znaša emisija CO2 največ 110 g/km. Za vozila z izpusti do 110 g/km CO2 se obračuna nižja davčna stopnja (0,5 odstotka) davka na motorna vozila. Odvisno od občine in ponudnika pa so možne tudi brezplačne polnitve in parkiranje z vozili na električni pogon.