Podnebna konferenca na Poljskem se je zaključila s sprejetjem jasnih pravil in smernic.
Temeljni namen letošnje konference, ki je potekala pod geslom Spremenimo skupaj, je bilo namreč prav sprejetje podrobnih pravil in smernic, kar bo omogočilo in spodbujalo podnebne ukrepe na vseh ravneh po vsem svetu za začetek izvajanja Pariškega sporazuma v letu 2021. Pravilnik bo pogodbenicam Pariškega sporazuma omogočil izvajanje, spremljanje in postopno krepitev njihovih prispevkov k boju proti podnebnim spremembam z namenom izpolnitve dolgoročnih ciljev tega sporazuma.
Pravilnik vsebuje podrobna pravila in smernice za izvajanje svetovnega globalnega sporazuma, sprejetega leta 2015, ki zajema vsa ključna področja, vključno s preglednostjo, financiranjem, ublažitvijo in prilagajanjem.
Tako bodo morale vse države izpuste meriti in o njih poročati, kar bo spodbudilo k ukrepanju tudi države, ki imajo težave pri doseganju dogovorjenih ciljev. Pri tem morajo poskrbeti, da bodo merile in poročale na enak način. To bo omogočilo sprejetje registra, v katerem bodo zabeležene njihove aktivnosti glede prilagajanja vplivom na podnebne spremembe, ki so ključnega pomena za uresničevanje Pariškega sporazuma. To bo služilo kot trdna osnova za pripravo dodatnih aktivnosti in poziv državam, da redno ocenjujejo napredek in raven ambicij na podlagi najnovejše znanosti.
Kljub temu, da je bila točka o finančni pomoči državam v razvoju prenesena na naslednjo konferenco, pa EU in njene države članice v okviru podnebnega financiranja ostajajo zavezane, da bodo prispevale svoj delež k cilju razvitih držav, tj. do leta 2020 iz različnih virov skupaj zagotoviti 100 milijard ameriških dolarjev na leto za podnebne ukrepe v državah v razvoju.
Evropski komisar za podnebne ukrepe in energijo Miguel Arias Cañete je ob tej priložnosti dejal, da je EU delovala enotno in da je bil na konferenci dosežen uravnotežen dogovor o pravilih za uresničitev Pariškega sporazuma. Ključno vlogo pri doseženem rezultatu je imela EU v sodelovanju z zavezniki iz razvitih držav in držav v razvoju ter z državami z močnimi gospodarstvi, kot je Kitajska. S tem so se odzvali na nujnost priznanja posebnega poročila Medvladnega foruma za podnebne spremembe o globalnem segrevanju na 1,5 ° C. Ta v poročilu namreč ugotavlja, da je omejitev segrevanja na 1,5° C izvedljiva in nujna za preprečitev najhujših posledic in zmanjšanje možnosti pojava ekstremnih vremenskih pojavov. Navaja tudi dokaze, da je globalno segrevanje kot posledica človekovega delovanja že povzročilo 1° C toplejše podnebje v primerjavi s predindustrijsko dobo, vsako desetletje pa se naš planet segreje za približno 0,2° C. Po njegovem mnenju je sprejeti pravilnik rezultat globalnega sodelovanja, ki bo s preoblikovanjem naših zavez v konkretne ukrepe vodilo v podnebno nevtralno prihodnost vseh držav.