Iz prenosnega omrežja je bilo od začetka leta do konca julija prevzetih 7 milijard 374,6 milijona kilovatnih ur električne energije, kar je bilo za 4,3 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju in tudi za 2,4 odstotka nad prvotnimi bilančnimi pričakovanji. Odjem v tem času je bil večji pri vseh spremljanih skupinah, pri čemer so neposredni odjemalci v prvih sedmih letošnjih mesecih prevzeli milijardo 270,8 milijonov kilovatnih ur (4-odstotna rast),odjem distribucijskih podjetij je znašal 5 milijard 888,8 milijona kilovatnih ur (4,4–odstotna rast), ČHE Avče pa je za potrebe črpanja porabila 215 milijonov kilovatnih ur (3,2-odstotna rast). Na povečano povpraševanje po električni energiji so delno prispevala ugodna gospodarska gibanja, del rasti pa gre zlasti v poletnih mescih pripisati tudi letošnjemu izjemno vročemu poletju in posledično večji uporabi klimatskih naprav.
To ne nazadnje potrjujejo tudi podatki za julij, ko se je denimo odjem distribucijskih podjetij iz prenosnega omrežja v primerjavi z lanskim julijem povečal kar za 6,4 odstotka in bil za 5,2 odstotne točke višji tudi od prvotnih napovedi zapisanih v letošnji elektroenergetski bilanci.
Kljub večjemu povpraševanju težav z oskrbo z električno energijo letos ni bilo, julija pa je precej k pokrivanju potreb prispeval tudi novi blok 6 v Šoštanju, ki je v omrežje poslal 330,9 milijona kilovatnih ur. TE Šoštanj je sicer julija skupno prispevala 438,2 milijona kilovatnih ur (82 odstotkov več kot julija lani), hidroelektrarne so zagotovile 320 milijonov kilovatnih ur (26,4-odstotka manj kot v lanskem rekordnem letu), 449,8 milijona kilovatnih ur pa je v omrežje poslala nuklearka v Krškem. Za pokritje vseh potreb smo dobrih 672 milijonov kilovatnih ur tudi uvozili, pri čemer je bil letošnji julijski uvoz za 3,4 odstotka višji od lanskega. (bj)