Energetika je na poti tranzicije, v kateri se sooča s številnimi izzivi, zato je sodelovanje med akterji nujno, je glavno sporočilo včerajšnje konference na temo ekonomike in industrije.
Po besedah predstavnika družbe RWE Karla Krausa, se kažejo novi trendi in nova področja na energetskem trgu, vendar teh izzivov nihče ne more rešiti sam ampak s sodelovanjem in povezovanjem podjetij med seboj in z državo oziroma politike. Po njegovih besedah tudi sami želijo sodelovati v procesu prehoda v trajnostno družbo in kot zanesljiv partner ostati na slovenskem trgu.
Državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo (MzI) Klemen Potisek je glede Energetskega koncepta Slovenije (EKS) in izzivov slovenske energetske politike dejal, da je naloga zadnje da poišče tisto, kar je za državljane najpomembnejše. Pri tem pa trči na veliko različnih interesov in stališč, zato njena naloga ni najbolj enostavna. Vsekakor pa mora iz vseh teh izluščiti tisto najboljše. Energetski trgi so bili v preteklosti različno izpostavljeni konkurenci, zato moramo pri spreminjanju trga upoštevati tudi makroekonomske vidike. Ne smemo pozabiti tudi na okoljske zaveze, ki bistveno vplivajo na energetiko. Razen v prometu, te Slovenija presega. Se pa bo po prepričanju Klemena Potiska na bolje spremenilo tudi tu, saj bo v kratkem pripravljena uredba o zagotavljanju OVE v gorivih. Energetski cilji morajo biti usklajeni s strateškimi cilji države. Zavedati pa se moramo tudi, da energetika ne služi sama sebi, ampak mora biti v službi gospodarstva in državljanov.
EKS bo, ko bo pripravljen, predstavljal prihodnost slovenske energetike za nadaljnjih 20 oziroma 40 let. Glede samih pristojnosti, glede odločanja o tem je poudaril, da politika pripravi regulativo, nikakor pa se ne odloča in se ne ukvarja s posameznimi energetskimi družbami. Glede na to, s čim razpolagamo, bo prihodnja energetska mešanica izgledala drugače. Do leta 2055 pričakujemo rast porabe električne energije. Prav tako bi v prometu s prehodom na alternativna goriva, letno prihranili kar 1,2 milijard evrov. Ko se bomo odločali o prihodnji energetski mešanici, ki je možna le na osnovi konsenza, moramo vsekakor pred očmi imeti proizvodne cene električne energije in različnih tehnologij. Zavedati se moramo, da bodo odločitve, ki jih bomo sprejemali danes, imele vpliv v prihodnosti. Glavni poudarki prihodnjega razvoja gredo v smeri pametnih skupnosti, ki terjajo spremembo obnašanja državljanov) in pametnih omrežij. Kar se tiče slednjega, so demonstracijski projekti že dlje časa v pripravi. Njihov cilj pa je izbor ustreznih tehnologij in njihova uveljavitev. Tu je še trajnostna mobilnost, za katero je strategija v pripravi in bo po besedah Klemena Potiska do konca leta tudi zaključena, vključno z akcijskim načrtom. Ukvarjajo pa se tudi z možnostjo intenzivnejše proizvodnje električnih vozil v Sloveniji. Poudarek bo tudi na sistemu daljinskega ogrevanja, saj individualna kurišča povzročajo največje emisije. Seveda ne gre pozabiti tudi na učinkovito rabo energije, kjer največ truda država vlaga v energetsko prenovo javnih stavb, kjer smo po zagotovilih Klemena Potiska na dobri poti da zadane cilje dosežemo. Pri odločanju o prihodnjem razvoju moramo biti preudarni, cilji pa morajo biti ambiciozni in realni.
EKS mora omogočiti konkurenčnost industrije
Na omizju o sodelovanju energetike in industrije je direktor Direktorata za energijo Danijel Levičar izpostavil, da EKS poleg zanesljive oskrbe zasleduje tudi cilj konkurenčnosti in dostopa vseh državljanov do električne energije, zato morajo cene električne energije obdržati na sprejemljivi ravni. Kot je dejal v zvezi z EKS, smo v Sloveniji več ali manj poenoteni, kam naj gre v prihodnje slovenska energetika. S tem se je strinjala tudi direktorica Agencije za energijo Duška Godina in poudarila, da je potreben le še konsenz o tem, na kakšen način bomo prišli do tja.
Pri nastajanju EKS intenzivni sodeluje tudi industrija. Z besedami Silva Balanta iz Revoza – spremljajo, čakajo in pričakujejo ter sodelujejo, kolikor jih kdo vpraša. So pa veliki odjemalci in plačujejo omrežnino, zato od države pričakujejo, da dobijo nekaj od njih nazaj. Sodelujejo pa tudi pri projektih pametnih omrežij, seveda toliko, kolikor lahko ponudijo. Kot je dejal Samo Lečnik iz Slovenske industrije Jekla, za velike odjemalce, kot so sami, ni dovolj ponudnikov, ki so zmožni zadostiti njihovim potrebam, zato bi bilo treba najti način, kako spodbuditi dobavitelje, da bodo bolj fleksibilni.
Ob tem je bilo slišati, da bi prav zaradi razvoja gospodarstva in njegove konkurenčnosti EKS moral nastati že pred leti. S tem se je strinjal tudi Danijel Levičar, a opozoril, da čas za takšne odločitve takrat še ni bil dozorel in, da tako pomembnega dokumenta ne moremo sprejeti na hitro, ker gre za pomemba vprašanja, ki jih moramo rešiti s široko razpravo. Ob tem je razkril, da je bil končno izbran izdelovalec dolgoročnih energetskih bilanc, ki bodo po njegovih besedah izdelane v začetku prihodnjega leta, v ozadju pa bo tekla priprava samega osnutka EKS. Ob tem je Karl Kraus opozoril, da pred slovensko energetiko ležijo izzivi usklajevanja področja trgovanja in integracije OVE v sam trg. To pa predstavlja veliko tveganje, saj mora biti usklajeno s trendi EU. Zato je pomembno, da je razprava odprta. Danijel Levičar se je strinjal in ob tem poudaril, da se je slovenska energetika vedno znala odzivati na zunanje dražljaje. Kako pa bo s tem v prihodnje, je spet odvisno od konsenza. Ivan Šmon iz Elektra Gorenjska in združenja Eurelectric je spomnil, da se omrežja načrtujejo dolgoročno z roko v roki z industrijo.
Kot so znova izpostavili pripravljavci EKS, bo dokument dal le usmeritve in ne končnih odločitev. Gospodarske družbe pa morajo svoje poslovne priložnosti na trgu najti same. Prav tako pa morajo same prepoznati tudi tveganja. Dokument bo torej poskrbel za spodbujanje razvoja in odstranjevanje ovir za gospodarstvo, pri ostalem pa se bodo morali znajti sami. Kot so sklenili sogovorniki, v Sloveniji znamo konstruktivno sodelovati in se povezovati. Vedno bodo obstajali različni interesi, zato moramo biti preudarni, da bo nacionalni interes pretehtal parcialnega. Vsekakor pa je izzivov veliko in ni videti, da jih bo zmanjkalo, zato je sodelovanje še toliko bolj nujno.