Energetika

Podatkovna baza Incident and Trafficking Database (ITDB)

V zadnji številki Sevalnih novic, ki jih izdaja Uprava RS za jedrsko varnost, pišejo o bazi ITDB.

Podatkovna baza Incident and Trafficking Database (ITDB)

Podatkovna baza Incident and Trafficking Database (ITDB) Mednarodne agencije za atomsko energijo (MAAE) je eden od najbolj »prepoznavnih “proizvodov« te organizacije na področju jedrskega varovanja (nuclear security). Nenazadnje je omenjena baza, ki se je v prvem obdobju imenovala Illicit Trafficking Database, lani zaznamovala častitljivo 25. obletnico. Prav toliko let je njena članica tudi Slovenija, ki jo predstavlja na tem področju Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost (URSJV).

ITDB vsebuje podatke o (sporočenih) dogodkih po svetu z jedrskimi snovmi, radioaktivnimi snovmi in predmeti, kontaminiranimi z radionuklidi. Vsebuje tudi dogodke s snovmi oz. predmeti, ki niso bili radioaktivni, a so jih storilci npr. poskušali preprodati kot radioaktivne. Gre za dogodke z različno »resnostjo«; največ pozornosti in analiz zavzamejo tisti (ki so hkrati najredkejši), ko gre za potrjeno ali verjetno dejanje tihotapljenja ali namerne/škodljive uporabe ali zavajanja, da gre za radioaktivne snovi (vključno s poskusi prej omenjenega).

ITDB je »prehodila« dolgo pot v minulega četrt stoletja. Če so prva leta zaznamovali predvsem primeri najdb in zasegov jedrskih snovi po Evropi, pa so zadnja leta prinesla drugačne trende ter zlasti precej primerov kontaminiranih (pol)izdelkov s 60Co, še več primerov najdb »zgodovinskih« predmetov z 226Ra, pa tudi kar nekaj odtujitev prenosnih naprav z radioaktivnimi viri.

Prizadevanja Slovenije na tem področju imajo tudi politično noto, saj npr. visoki predstavniki naše države na tematskih obdobnih konferencah omenijo tudi naša prizadevanja pri globalnih naporih, da se čim bolj zmanjša nedovoljen promet (»tihotapljenje«) jedrskih in radioaktivnih snovi.

Nadalje je Slovenija v letu 2018 pristopila k pobudi, objavljeni kot INFCIRC/918, ki si prizadeva za aktivno delovanje proti nedovoljenemu prometu.

Več informacij o ITDB si lahko preberete v objavljenih periodičnih dokumentih MAAE, “ITDB Factsheet”: https://www.iaea.org/sites/default/files /20/02/itdb-factsheet-2020.pdf), o nedovoljenem prometu pa tudi v tehničnem vodiču MAAE z naslovom Combating Illicit Trafficking in Nuclear and other Radioactive Material (NSS no. 6; https:/// www-pub.iaea.org/MTCD/Publications/PDF/pub 1309_web.pdf). Podatek za obdobje julij 2019 – junij 2020 kaže kar na 55 kraj radioaktivnih virov na globalni ravni. [vir: https://www.iaea.org/sites/default/files/gc/gc64- 6.pdf] Dejanskih kraj po svetu pa je bilo seveda še več, ker določeni primeri ostanejo tudi neodkriti (ali se ne sporočajo).

ITDB je iz preteklega stoletja in izmenjav informacij preko faksa postala sodobno orodje, ki teče na varnostni platformi, imenovani NUSEC. Tudi število držav, ki so bolj ali manj zavzeto pristopile k ITDB, se je povečevalo do zdajšnjih 142 držav. Do podatkov lahko trenutno dostopa, v skladu z navodili MAAE, le omenjeno število oseb oziroma organizacij. Le-ti sta pri nas poleg URSJV še Policija in Finančna uprava RS (Uprava za carine). URSJV glede zadevne tematike organizira tudi obdobne sestanke z omenjenima ter drugimi deležniki (Tržni inšpektorat RS, Javna agencija za civilno letalstvo RS in drugi).

Informacije iz ITDB se v splošnem lahko uporabljajo za več namenov, npr. za dviganje ozaveščenosti in seznanjanje, napotki in usmeritve za nadzorne organe, kot so carinski ali policijski organi, v okviru procesa izdelave ocene ogroženosti, pristopov držav do detekcijskih sposobnosti in študije primerov ter različna namenska usposabljanja.

URSJV je od leta 2000 posredovala v ITDB poročila s podatki o 28 dogodkih, pri čemer se je prvi izpred domala dveh desetletij nanašal na stalitev 60Co na Jesenicah. Poleg tega primera je bilo sporočenih še 27 drugih dogodkov, ki so se nanašali na različne radioaktivne vire (137Cs, 85Kr, U- in Th-spojine, 14C, 226Ra,...). Eden od bolj markantnih dogodkov je bila tudi izguba dveh radioaktivnih virov v radioaktivnih strelovodih (dogodek omenjen v Sevalnih novicah št. 23, junij 2010). Omeniti velja še posamične primere najdb »zgodovinskih virov« z 226Ra v pošiljkah odpadnih kovin. URSJV je od leta 2018 sporočila štiri zanimivejše tovrstne primere (hitrosti doze so bile do nekaj deset μSv/h na kontaktu). Opažamo tudi, da so praktično »presahnili« primeri najdb U- in Th-spojin v različnih organizacijah, ki so se pojavljali v obdobju 2014 - 2017. Najdba treh paketov s 14C v Ljubljani, sporočena v letu 2020, je bila zelo zanimiva tudi za MAAE, saj se ta izotop pojavlja izjemno redko v ITDB. Slovenski primeri se ne nanašajo na tihotapljenje ali namerne/škodljive uporabe radioaktivnih snovi. V nobenem primeru tudi ni šlo za aktivnosti radioaktivnih virov, ki bi presegale 6 GBq.

S spodbuditvijo ozaveščenosti pripomoremo tudi k skrbnemu ravnanju z radioaktivnimi viri med uporabo, shranjevanjem in prevozom in s tem krepimo jedrsko varovanje. Kultura varovanja, vtkana v ukrepe in pristope do varovanja radioaktivnih virov znatno pripomore, da bo tudi v prihodnje čim manj tovrstnih poročanj iz Slovenije.

Če najdete vir sevanja neznanega izvora ali če sumite, da gre za vir sevanja, pokličite dežurnega URSJV: tel. št. 041 982 713

Vladimir Habjan
Vladimir Habjan
O avtorju

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit, sed do eiusmod tempor incididunt ut labore et dolore magna aliqua. Ut enim ad minim veniam, quis nostrud exercitation ullamco laboris nisi ut aliquip ex ea commodo consequat. Duis aute irure dolor in reprehenderit in voluptate velit esse cillum dolore eu fugiat nulla pariatur. Excepteur sint occaecat cupidatat non proident, sunt in culpa qui officia deserunt mollit anim id est laborum.