V Mariboru so pred kratkim že štiriinštiridesetič zapored podelili nagrade prof. dr. Vratislava Bedjaniča študentom elektrotehnike za dosežke na področju avtomatizacije in vodenja v energetiki. Znanstveno-strokovna komisija v sestavi predsednik dr. Zvonko Toroš in člani mag. Krešimir Bakič, prof. dr. Rafael Mihalič, prof. dr. Vanja Ambrožič, prof. dr. Gorazd Štumberger in izr. prof. dr. Franc Mihalič, je izmed desetih prispelih del v študijskem letu 2013/14 izbrala tri nagrajence za eno doktorsko delo in dve univerzitetni diplomski deli.
Martin Petrun je prejel Bedjaničevo nagrado za doktorsko disertacijo Modeliranje in analiza magnetnih komponent v močnostnih DC-DC-pretvornikih pod mentorstvom prof. dr. Draga Dolinarja iz Univerze v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.
Luka Košir je prejel Bedjaničevo nagrado za diplomsko delo Avtomatizirano preizkuševališče komponent električnih pogonov pod mentorstvom izr. prof. dr. Rastka Fišerja iz Univerze v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko.
Tomaž Rezar je prejel Bedjaničevo nagrado za diplomsko delo Načrtovanje vgradnje daljinsko vodenih ločilnih mest v omrežje Elektra Celje pod mentorstvom prof. dr. Jožeta Pihlerja iz Univerze v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko.
Doslej podeljenih že 280 nagrad
Tehniko lahko označimo tudi kot uporabo znanosti, predvsem naravoslovja in matematike, ki ljudem omogoča koristno rabo v naravi razpoložljivih snovi in virov energije. Zanjo je značilno predvsem iskanje rešitev, ki jih je mogoče uporabiti v dobrobit ljudi in gospodarstva. Tehniki načeloma ne iščejo in ne odkrivajo osnovnih zakonitosti, ki veljajo v naravi. Ukvarjajo se predvsem s praktičnimi problemi, za katere iščejo uporabne in učinkovite rešitve. Uporabnost z raziskovalnim delom nastalih rešitev pa se pokaže šele pri prenosu v gospodarstvo.
Prof. Vratislava Bedjaniča bi lahko označili kot tipičnega tehnika, ki je znal poskrbeti za prenos rezultatov raziskovalnega dela na univerzi v gospodarstvo. Bil je dolgoletni direktor podjetja TELA, med drugim pa je sodeloval tudi pri ustanovitvi podjetja Elektrokovina v Mariboru. Deset let po njegovi tragični smrti v avtomobilski nesreči leta 1959, je zaslužni profesor dr. Anton Ogorelec podjetju Iskra predlagal, da bi v spomin na prof. Bedjaniča podeljevali nagrade študentom za najboljše doktorate, magisterije in diplome s področja elektrotehnike v takratni Jugoslaviji. Po osamosvojitvi so se te nagrade omejile na študente univerz v Ljubljani in Mariboru. Pokroviteljstvo nad podeljevanjem nagrad je leta 2009 prevzel slovenski komite CIGRÉ-CIRED. Predsednik odbora za podeljevanje nagrad je bil do lanskega leta zaslužni profesor dr. Anton Ogorelec, letos ga je nasledil dr. Zvonko Toroš, predsednik Tehničnega komiteja CIRED pri slovenskem združenju elektroenergetikov CIGRÉ-CIRED.
Nagrada je v vseh letih obstoja postala prepoznavna zlasti v krogu gospodarstva in v stroki ter elektrotehniški znanosti kot ena redkih nagrad na področju tehnike in se podeljuje za akademske dosežke, ki hkrati pomenijo tudi gospodarsko oziroma tehnološko uporabnost. Vključno z letom 2014 je bilo podeljenih 280 nagrad – od tega 158 nagrajencem iz ljubljanske, 57 iz mariborske in 65 iz drugih univerz. Podeljene so bile za 52 doktoratov znanosti, 86 magisterijev znanosti in 139 univerzitetnih diplomskih del. Večina nagrajencev so danes ugledni raziskovalci, univerzitetni profesorji, gospodarstveniki in strokovnjaki z mednarodnim ugledom v evropskih in svetovnih strokovnih združenjih. To je zagotovilo, da se tudi letošnjim nagrajencem odpirajo perspektivne kariere, zlasti v času zaostrenih gospodarskih razmer, ko pomeni znanje eno od ključnih primerjalnih prednosti hitrejšega razvoja.
Dr.Drago Papler