Podeljene tradicionalne Bedjaničeve nagrade

Na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani so podelili tradicionalne nagrade prof. dr. Vratislava Bedjaniča za izjemna akademska dela s področij elektroenergetike in avtomatizacije, ki se podeljujejo že od leta 1970. Nagrado za doktorsko disertacijo je prejel dr. Gorazd Bone (mentor: prof. dr. Rafael Miholič) s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani za delo Posplošitev modeliranja regulabilnih elementov elektroenergetskega sistema pri analizi stacionarnih stanj. Nagrado za pridobitev naslova magistra pa sta prejela Tim Kamenšek, mag. inž. el. (mentor: doc. dr. Martin Petrun) s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru za delo Izvedba indirektnega vektorskega vodenja asinhronskega stroja z uporabo razvojnega orodja texas instruments launchpad in Ana Kerbler, mag. inž. el. (mentor: izr. prof. dr. Jožef Ritonja) s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani za delo Regulacija napetosti elektroenergetskega sistema s centralnim regulatorjem.
Med tehniškimi strokovnjaki uveljavljene in priznane nagrade predstavljajo memorial prof. Vratislavu Bedjaniču – ustanovitelju in direktorju prve Iskrine tovarne Tela v Ljubljani. Prof. Bedjanič je leta 1929 diplomiral na Tehniški fakulteti v Ljubljani in bil nato leta 1940 imenovan za docenta na ljubljanski Univerzi. Kot izjemno prodoren strokovnjak za elektroenergetiko je že leta 1945 sodeloval pri nastajanju in organiziranju slovenske elektroindustrije: med drugim tudi Iskre v Kranju, Elme v Črnučah in Elektrokovine v Mariboru. Na osnovi tedanjih potreb in lastnih spoznanj o pomembnosti obvladovanja proizvodnje opreme za avtomatizacijo elektroenergetskih objektov je osebno sprožil pobudo in vodil ustanavljanje Tovarne električnih aparatov – TELA v Ljubljani. Kot zaslužnemu Slovencu in uglednemu strokovnjaku, mu je bil ob 29. podelitvi nagrade in 40-letnici njegove smrti, 15. decembra 1999 odkrit doprsni kip v parku Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani.
Z namenom, da se ohranja lik univerzitetnega učitelja in gospodarstvenika in hkrati tudi vzpodbuja diplomante, magistrante in doktorante v uporabno usmerjene raziskave s področja avtomatizacije, je Iskra na predlog pobudnika memoriala in enega prvih Bedjaničevih  sodelavcev, prof. dr. Antona Ogorelca, leta 1970 osnovala Nagrado in sklad. 
Vključno z letošnjimi je bilo doslej podeljenih 297 nagrad za 57 doktoratov znanosti, 90 magistrskih del (znanstveni magisterij), 11 magistrskih del po bolonjskem programu in 139 diplomskih del. Večina od nagrajencev so danes ugledni raziskovalci, univerzitetni profesorji, gospodarstveniki in strokovnjaki z mednarodnim ugledom v evropskih in svetovnih strokovnih združenjih. Takšne reputacije so jamstvo, da se tudi letošnjim nagrajencem odpirajo perspektivne kariere, zlasti v času globalnih sprememb, ko predstavlja prenos znanja v praktično uporabo eno od ključnih primerjalnih prednosti hitrejšega razvoja in globalne konkurenčnosti.