Odločanje o knjigi pravil so prestavili na leto 2020, ko naj bi si prizadevali tudi za zaostritev podnebnih ciljev do leta 2030.
Voditeljem držav kljub maratonskim pogajanjem ni uspelo doseči soglasja o tem, kako izvajati Pariški sporazum, če hočemo segrevanje ozračja omejiti na 1,5 stopinje Celzija.
Kot je pojasnila članica slovenske delegacije na COP25 Eva Černigoj, so bila pogajanja v Madridu izjemno zahtevna in dolgotrajna. Države so želele doseči napredek pri pogovorih, vendar so bila stališča na koncu pri nekaterih temah preveč različna. Kljub večkratnim podaljškom pa konferenca za ni prinesla želenega napredka, to je dokončnega sprejetja celotne Knjige pravil za začetek izvajanja pariškega sporazuma v letu 2021, kar je bila tudi ena od osrednjih tem letošnje konference. Tako še naprej ostaja odprt 6. člen pariškega sporazuma, ki obravnava vzpostavitev mehanizma kot prispevka k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in podporo trajnostnemu razvoju. Prav tako konferenca ni pokazala jasne poti za povečanje ambicij držav glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Vse to bo sedaj počakalo na naslednje zasedanje, ki bo potekalo čez slabo leto v Glasgowu. Kot je še dejala, se do zadnjega ni vedelo ali bomo po letih truda in dveh intenzivnih tednih pogajanj o členu 6 vendarle sprejeli celotno knjigo pravil. To nam tokrat ni uspelo.
Številne točke na dnevnem redu so sicer bile sprejete, vendar napredek ne odraža nujnosti in ukrepanja, ki ju v boju proti podnebni krizi potrebujemo kot planet. Kljub slabemu začetku je bil dosežen napredek na področju akcijskega načrta za spole in na področju prepoznavanja pomena oceanov v povezavi s podnebnimi spremembami. Prav tako se je uspešno zaključil drugi pregled Varšavskega mednarodnega mehanizma za izgube in škode kot posledica podnebnih sprememb.
Če želimo uspešno premagati podnebno krizo, bodo morale države dvigniti svoje ambicije in pripraviti jasne načrte za doseganje ciljev. Tudi pravila morajo biti jasna, transparentna in varovati človekove pravice ter zagotavljati okoljsko celovitost, da bodo zares dosegla svoj namen.
Kot je ocenil tudi minister za okolje in prostor Simon Zajc, je podnebna konferenca pričakovano razočaranje. Kot je dejal, madridska konferenca ni uspela doseči soglasja o tem, kako bomo izvajali Pariški sporazum. EU in z njo Slovenija vztrajata, da moramo ukrepati zdaj, če hočemo segrevanje ozračja omejiti na 1,5 stopinje Celzija. Največji onesnaževalci imajo moralno dolžnost, da začnejo opozorila znanstvenikov jemati resno in temu primerno ukrepati.