Dejstvo, da se zavedanje o tem na splošno zmanjšuje, ni dobra popotnica.
Rezultati zadnje raziskave REUS, kažejo, da se delež tistih, ki jih podnebne spremembe resno skrbijo zmanjšuje oziroma, da je delež gospodinjstev, ki menijo, da gre za resen problem, v zadnjem desetletju upadel, kar je glede na to, da so podnebne spremembe tudi pri nas vse večji problem, skrb zbujajoče.
Družba Informa Echo, ki že vrsto let izvaja raziskave energetske učinkovitosti v Sloveniji, v delu povezanim z podnebnimi spremembami ugotavlja, da je delež gospodinjstev, ki menijo, da je problem podnebnih sprememb zelo resen in da k podnebnim spremembam največ prispeva človeška dejavnost, v zadnjih desetih letih upadel. Večina anketiranih gospodinjstev se sicer še vedno zaveda resnosti problema podnebnih sprememb, saj je tega v lanski raziskavi dobre tri četrtine vprašanih ocenilo kot zelo resnega. Dobre tri četrtine gospodinjstev se strinja tudi s trditvijo, da k podnebnim spremembam največ prispeva človeška dejavnost, se je pa delež teh gospodinjstev glede na merjenje iz leta 2015 lani zmanjšal za 8 odstotnih točk.
Prav tako se dobre tri četrtine gospodinjstev strinja s trditvijo, da je proti podnebnim spremembam treba ukrepati takoj, čeprav se je glede na merjenje iz leta 2015 delež teh gospodinjstev tudi zmanjšal za 9 odstotnih točk.
Kot pravijo v Informa Echo, ne glede na to, kako dojemamo resnost problema podnebnih sprememb, ostaja dejstvo, ki mu pritrjujejo znanstveniki in meritve. Te potrjujejo, da se podnebne spremembe ne odvijajo samo drugje po svetu, ampak tudi pri nas, v našem kraju in neposredno vplivajo tako na našo družbo kot naše življenje.
Meritve v Sloveniji namreč kažejo, da se je povprečna temperatura zraka v letih med 1960 in 2018 dvignila za približno 1,7 °C, da se je povprečna višina morja ob slovenski obali zvišala za približno 10 cm, da se je povprečna temperatura talilne sezone na Kredarici dvignila za približno 1,4 °C ter, da se je površina Triglavskega ledenika zmanjšala za 3,5 ha. Posledice segrevanje ozračja se ob tem na primer vse bolj kažejo tudi kot izrazitejši vročinski valovi in ekstremni vremenski dogodki (poplave in suše, krčenje in razpadanje Triglavskega ledenika, širjenje klopov na višjo nadmorsko višino, širjenje plevela, škodljivih žuželk in rastlinskih bolezni).
Strokovnjaki se strinjajo, da je segrevanje ozračja predvsem posledica povečane koncentracije toplogrednih plinov, koncentracija toplogrednih plinov v ozračju pa je odvisna predvsem od porabe fosilnih goriv.
In kaj lahko za zmanjšanje posledic segrevanja ozračja naredimo sami? Kot pravijo v Informi Echo lahko z učinkovitim ravnanjem z energijo doma, v službi ali šoli, z izbiro trajnostne mobilnosti in okolju prijaznimi naložbami, prav vsak od nas prispeva k zmanjševanju podnebnih sprememb. Ob tem navajajo, da boste lahko veliko uporabnih nasvetov in koristnih informacij našli na spletni strani www.porabimanj.info, na naslovu www.porabimanj.si pa lahko preverite tudi možne prihranke pri energiji.