To je v nasprotju z zavezo vseh pogodbenic Pariškega sporazuma, da bodo do konca stoletja omejile dvig povprečnih svetovnih temperatur precej pod 2 °C nad predindustrijskimi ravnmi. Države so se zavezale, da si bodo prizadevale omejiti dvig temperature na 1,5 °C, da bi se izognile najbolj ekstremnim učinkom podnebnih sprememb. Poročilo kaže na veliko vrzel v ambicijah za dosego tega globalnega cilja in opozarja, da trenutni nacionalno določeni prispevki in dolgoročne zaveze še vedno ne zadoščajo za omejitev segrevanja na 1,5 °C do leta 2100.
Svetovne emisije bodo dosegle vrhunec v tem desetletju, preden se bodo začele zmanjševati, kar pomeni dvig globalne povprečne temperature za 2,6 °C do leta 2100 v skladu s trenutno veljavnimi politikami. Če pa bodo države v celoti izpolnile svoje nacionalno določene prispevke, bi lahko to povečanje omejili na 2,3 °C, izpolnjevanje zavez o dekarbonizaciji sredi stoletja pa bi dvig temperature lahko dodatno znižalo na 1,8 °C.
Da pa bi globalno segrevanje omejili na 1,5 °C, mora svet do leta 2035 zmanjšati emisije za 56 odstotkov v primerjavi z ravnmi iz leta 2022, do leta 2050 pa doseči 90-odstotno znižanje.
Na nujnost čimprejšnjega doseganja nacionalno določenih prispevkov je opozorilo tudi nedavno izdano poročilo Copernicus, ki je pokazalo, da je bilo leto 2024 rekordno najtoplejše leto od leta 1850 in prvo koledarsko leto z globalnimi povprečnimi temperaturnimi anomalijami, ki je dosegla 1,6 °C nad predindustrijsko ravnjo.
Medtem, ko povprečne svetovne temperature nihajo iz leta v leto, leto 2024 ni bilo izjema. Vsako od zadnjih desetih let (2015–2024) je bilo eno izmed desetih najtoplejših let v zgodovini. To hitro zvišanje globalnih temperatur je povzročilo znatne negativne posledice po vsem svetu.
Da bi zapolnili vrzel med mednarodnimi zavezami in dejanskimi emisijami, poročilo določa ravni emisij, ki jih morajo gospodarstva G20 doseči do leta 2035, da bi bil cilj 1,5 °C dosegljiv.
Vsaka država mora doseči vsaj 50 odstotkov proizvodnje čiste električne energije in zagotoviti, da električna energija predstavlja vsaj 35 odstotkov njihove skupne porabe energije. Države bi morale uvesti tudi tehnologije zajemanja in shranjevanja ogljika, s čimer bi lahko upravljale s približno pet do 20 odstotki industrijskih emisij, hkrati pa povečale absorpcijo ogljika z rabo zemljišč in upravljanjem gozdov.
Poročilo izpostavlja, da je EU zgled tako doma kot v tujini z ambicioznim ciljem do leta 2030 in nacionalno določenimi prispevki, kar kaže, da bo EU spoštovala svoje mednarodne zaveze glede podnebnih ukrepov. Evropska komisija je priporočila cilj 90-odstotnega neto zmanjšanja emisij do leta 2040 glede na raven iz leta 1990. Ambiciozne podnebne politike vodijo k zmanjšanju emisij, izboljšanju energetske učinkovitosti in večji oskrbi s čisto energijo, s čimer je EU na pravi poti, da do leta 2050 postane podnebno nevtralna celina.
Poročilo GECO 2024 obravnava podrobne podatke izbranih gospodarstev skupine G20, gibanje emisij za posamezne sektorje in ključne kazalnike uspešnosti za štiri glavne strategije dekarbonizacije. Dostopne so tudi ocene vpliva na zaposlovanje in podrobni energetski scenariji, skupaj z ekonomskimi podatki, ki prikazujejo medsebojne povezave svetovnih trgov. Poročilo služi kot vir globalnih napovedi energije in emisij, ki oblikovalcem politik lahko pomagajo razumeti ukrepe, potrebne za doseganje naših podnebnih ciljev.