OECD je pripravil poročilo, v katerem obravnava podnebno financiranje EU in njenih držav članic kot pomoč državam v razvoju pri njihovem zmanjševanju emisij in spopadanju z učinki podnebnih sprememb. Podnebno financiranje predstavlja pomemben korak pri izvajanju pravno zavezujočega sporazuma o podnebnih spremembah, podpisanega decembra 2015 v Parizu. Prispevki za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje se zbirajo iz najrazličnejših virov: javnih in zasebnih ter dvostranskih in večstranskih, vključno z alternativnimi viri financiranja.
Skupni znesek se je v letu 2020 glede na leto 2019 povečal za štiri odstotke in znašal 83,3 milijarde ameriških dolarjev, kar je manj od cilja razvitih držav, da do leta 2020 zagotovijo in mobilizirajo 100 milijard ameriških dolarjev na leto za države v razvoju. Podnebno financiranje leta 2020 je v prvi vrsti poganjalo povečanje javnih tokov. Pogodbenice Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja bodo nato še pred letom 2025 določile nov skupni cilj.
Letošnje poročilo o trendih podnebnega financiranja je objavljeno prej kot v preteklih letih, saj z njim želijo prispevati k poročilu stalnega odbora UNFCCC o finančnem poročilu o napredku pri doseganju cilja podnebnega financiranja, ki se pripravlja za letošnjo podnebno konferenco.
Kot je dejal generalni sekretar OECD Mathias Cormann, se je podnebno financiranje med letoma 2019 in 2020 res povečalo, a ni doseglo cilja 100 milijard ameriških dolarjev za leto 2020 in letno vse do leta 2025. Zavedajo se, da je treba narediti več. Zato morajo razvite države še naprej krepiti svoja prizadevanja v skladu s svojimi zavezami, kar bi pomenilo, da bo cilj 100 milijard ameriških dolarjev podnebnega financiranja dosežen v naslednjem letu.
V obdobju 2013–2020 se je javno podnebno financiranje povečalo iz 38 milijard ameriških dolarjev leta 2013 na 68,3 milijarde ameriških dolarjev leta 2020. Znotraj tega zneska so večstranski tokovi v obdobju 2013–2020 narasli za 138 odstotkov, medtem ko so dvostranski tokovi zrasli za 40 odstotkov. Mobilizirano zasebno podnebno financiranje, za katerega so primerljivi podatki na voljo samo od leta 2016 dalje, se je v obdobju 2016–2020, kljub padcu med letoma 2019 in 2020, povečalo za skoraj 30 odstotkov. Delež s podnebjem povezanih izvoznih kreditov pa v skupnem znesku ostaja majhen.
Večina podnebnega financiranja v letu 2020 je bila usmerjena v prizadevanja za blažitev podnebnih sprememb, vendar so sredstva, namenjena prilagajanju, še naprej rasla in predstavljajo tretjino skupnega zneska. Financiranje blažitve podnebnih sprememb je bilo osredotočeno predvsem na energetske in prometne dejavnosti, medtem ko je bilo financiranje prilagajanja na podnebne spremembe osredotočeno na dejavnosti oskrbe z vodo in komunalnih storitev ter na kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo.
Tako kot v preteklih letih je bilo tudi v letu 2020 javno podnebno financiranje v glavnem v obliki posojil, kar je predstavljalo 71 odstotkov celotnega zneska, kar je v primerjavi z letom 2019 osem odstotkov več. Povečal se je tudi obseg javnega podnebnega financiranja v obliki nepovratnih sredstev in znaša 26 odstotkov celotnega obsega podnebnega financiranja.
Azijske države v razvoju so bile največje prejemnice podnebnega financiranja v obdobju 2016–2020 s povprečno 42 odstotki celotnega zneska. Sledijo afriške države v razvoju (26 odstotkov) in latinskoameriške države v razvoju (17 odstotkov). Glede na stopnjo dohodka držav v razvoju so 43 odstotkov podnebnega financiranja leta 2020 prejele države z nižjim srednjim dohodkom, 27 odstotkov države z višjim srednjim dohodkom, osem odstotkov države z nizkimi dohodki, trije odstotki pa države z visokim dohodkom.
Cilj razvitih držav, da zagotovijo in mobilizirajo 100 milijard ameriških dolarjev podnebnih sredstev letno za podnebne ukrepe v državah v razvoju, naj bi bil dosežen lani in ohranjen do leta 2025. Scenariji OECD, objavljeni oktobra 2021, so pokazali, da bi bil ob upoštevanju dvostranskih in večstranskih zavez o financiranju, ta znesek dosežen leta 2023 in presežen v obdobju do leta 2025.
OECD bo v naslednjih nekaj mesecih še naprej analiziral razvoj podnebnega financiranja, končne rezultate pa bo objavil septembra.