Podnebne spremembe predstavljajo enega izmed največjih izzivov, s katerimi se sooča človeštvo. Uspešnost spopadanja z njimi bo odvisna predvsem od učinkovitosti izvajanja ukrepov blaženja (zmanjševanje emisij toplogrednih plinov) in prilagajanja (zmanjševanje škode in izkoriščanje priložnosti) nanje. Potreben je predvsem premik v razumevanju, da podnebne spremembe niso zgolj okoljsko vprašanje, ampak razvojno vprašanje, odvisno od ravnanja posameznikov in skupnosti.
Na Institutu Jožef Stefan so v okviru projekta, ki se letos zaključuje, pripravili že tretje Podnebno ogledalo 2020 in v njegovem okviru objavili deset analiz, ki nagovarjajo ključna vprašanja povezana z izvajanjem podnebne politike in zastavljenih ciljev. Vsebina treh zadnjih analiz, ki so jih objavili pred kratkim, se nanaša na zelene javnofinančne reforme, energetske prenove stavb ožjega javnega sektorja in organiziranosti za izvajanje podnebne politike.
Kot poudarjajo na IJS, so to tudi tri kritične točke Slovenije na poti k izpolnjevanju načrtovanega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030 in podnebne nevtralnosti do leta 2050. Mag. Andreja Urbančič je v zvezi s ključnimi ugotovitvami opravljenih analiz izpostavila, da imamo v Sloveniji vse ključne mehanizme vzpostavljene, dostopna so nam tudi evropska sredstva, a kljub temu ciljev ne dosegamo. Analize, ki smo jih pripravili v projektu LIFE Podnebna pot 2050, ki ga sofinancirata Evropska unija in Ministrstvo za okolje in prostor, pravi mag. Urbančič, izkazujejo, da je težava v Sloveniji predvsem glede zadostnega števila izkušenih ljudi in organiziranosti.
In katere so ključne ugotovitve iz posameznih poglavij?
Analiza poteka zelene javnofinančne reforme, ki vključuje ukrepe, kot so odprava spodbud za fosilna goriva, davčni ukrepi in reforma porabe finančnih virov, med drugim ugotavlja, da je bilo doslej v uveljavljanje potrebnih ukrepov usmerjenih že več strateških dokumentov, vendar je napredek zelene javnofinančne reforme zaenkrat omejen. Uvedeni ukrepi, kot so dajatev na emisije CO2, trošarine za energijo, davek na motorna vozila, prispevka za URE in OVE ter Sklad za podnebne spremembe pri zmanjšanju emisij TGP, so bili premalo ambiciozno zasnovani in zato tudi še niso dovolj učinkoviti. Pri tem nadaljnji napredek zelene javnofinančne reforme v Sloveniji zaustavlja več ovir, med njimi tudi to, da je ni v političnih programih, kar vpliva tudi na pomanjkanje kontinuitete dela na zeleni reformi v javni upravi. Javne finance tudi niso razvojno usmerjene, saj se spodbujajo dejavnosti, ki so v nasprotju s cilji zmanjševanja emisij TGP in nimajo perspektive, kar nas tudi v finančnem smislu veliko stane. Spodbude usmerjajo potrošnike k večjim emisijam TGP, zato so za doseganje ciljnega zmanjšanja emisij TGP potrebni še dodatni ukrepi, ki to kompenzirajo in so praviloma tudi dražji. Okolju škodljive spodbude so bile v letu 2018 ocenjene na dobrih 124 milijonov evrov. Za nadaljnji razvoj zelene javnofinančne reforme so po mnenju raziksovalcev potrebni ustanovitev stalnih institucij za upravljanje vključevanja podnebne politike v različne vidike javnih financ ter načrtovanje in izvajanje reform za učinkovitejši sistem oblikovanja cen ogljika. Zlasti v neETS sektorjih, ki bi poleg povečanja učinkov že obstoječe okoljske dajatve na CO2, kar je predvideno tudi v NEPN, morale vključevati tudi postopno opuščanje spodbud za fosilna goriva in oprostitev trošarin za energijo ter upoštevati ceno ogljika v infrastrukturnih projektih in predpisih. Zagotoviti je treba tudi sistematično načrtovanje – jasno zastavljene cilje zmanjšanja emisij TGP za vse javne finančne spodbude – in njihovo spremljanje.
Energetska prenova stavb ožjega javnega sektorja bi morala biti zgled za dolgoročne energetsko učinkovite prenove, saj imajo te pomembno vlogo pri doseganju cilja Slovenije, da do leta 2050 doseže neto ničelne emisije oziroma podnebno nevtralnost. Slovenija je po ugotovitvah analize pri energetski prenovi javnih stavb, ki poteka z evropskimi sredstvi že od leta 2010, uspešna predvsem na ravni občin, medtem ko država pri prenovi svojih stavb zelo zaostaja za cilji. Vsako leto bi morala prenoviti 3 odstotke površine stavb v javni lasti, v resnici pa je bilo do vključno leta 2019 prenovljenih zgolj 1,2 odstotka, in to kljub jasnemu cilju, zagotovljenim evropskim sredstvom za investicije, namenskim sredstvom za pripravo projektov, vzpostavljeni projektni pisarni, izvedenim demonstracijskim projektom in drugim ciljno usmerjenim podpornim mehanizmom. V IJS ob tem poudarjajo, da je zato, ker gre za naložbe z dolgo življenjsko dobo, ki vplivajo tudi na doseganje podnebne nevtralnosti Slovenije do leta 2050, in imajo ti projekti multiplikativne učinke na gospodarstvo ter so zato pomembni za okrevanje v sedanji krizi, potrebno takojšnje ukrepanje. Za ožji javni sektor je treba natančno opredeliti odgovornosti in aktivnosti za energetsko prenovo in vzpostaviti primerno organizacijsko strukturo za izvajanje programa, dolgoročno pa tudi vir financiranja znotraj proračuna. Dolgoročno je treba program razširiti na celovito širšo prenovo javnih stavb, ki poleg energetske vključuje statično prenovo in druge vidike prenove.
Kot še ugotavljajo raziskovalci, moramo v Sloveniji zagotoviti tudi ustreznejšo organiziranost za izvajanje podnebne politike. Pripravljeni dokumenti bi morali vsebovati vse elemente sistemskega reševanja odprtih vprašanj za doseganje želenih ciljev. Izhodišča njihovega načrtovanja morajo biti čim bolj objektivna, predlagani ukrepi pa konkretni in z jasno določenim nosilcem odgovornosti. Jasne morajo biti tudi medsebojne povezave ali součinkovanja posameznih ukrepov. Programski in izvajalski dokumenti bi morali vključevati tudi udeležbo prebivalcev, odzivnost na njihove potrebe in spremembe v okolici. Ker gre pri zmanjševanju emisij TGP za izrazito kompleksno vprašanje, je po mnenju pripravljavcev študije smiselna ustanovitev posebne vladne službe, ki bo odgovorna za organizacijsko, strokovno in drugo pomoč pri delovanju vlade in usklajevanju dela ministrstev. Raznolikost področja zahteva tudi vzpostavitev čimbolj enotne spletne, neposredno in javno dostopne platforme z vsemi potrebnimi informacijami o izvajanju o podnebne politike. Več podrobnosti o dosedanjih ugotovitvah in predlogih za izboljšanje je dostopno na tem naslovu.