S tem projektom se želi z uporabo naprednih in okolju prijaznih tehnologij na nacionalni ravni zasledovati skupne cilje trajnostnega razvoja.
Na današnjem podpisu krovnih pogodb, ki so se ga na gradu Jable (blizu Mengša) udeleležili predstavniki slovenske in japonske strani, sta bila navzoča tudi ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek in minister za gospodarski razvoj Zdravko Počivalšek.
Predstavniki slovenskega operaterja prenosnega omrežja ELES, japonske agencije za spodbujanje novih tehnologij NEDO in njen izbrani izvajalec Hitachi so podpisali krovne pogodbe, s katerimi začenjajo implementacijo druge faze projekta NEDO. Na slovesnem dogodku je NEDO podpisal dopolnjen Memorandum o sodelovanju s slovenskim Ministrstvom za gospodarstvo, Ministrstvo za infrastrukturo in NEDO sta podpisala dopolnjen zapisnik, NEDO in ELES dopolnjen Memorandum o sodelovanju ter ELES in Hitachi dopolnjeno Pogodbo o implementaciji.
Direktor Elesa Aleksander Mervar je na slovesnosti poudaril, da je slovenska stran v projektu NEDO prepoznala številne možnosti za izboljšave v slovenski elektroenergetiki. Kot se je izrazil, v tem projektu prepozna cilj biti pripravljen na bodoče izzive obvladovanja elektroenergetskega omrežja in upa, da bodo v drugi fazi projekta še dodatno okrepili sodelovanje tako znotraj Slovenije kot z Japonsko. Predstavnik Hitachija Masaaki Nomoto je dejal, da so v sklopu prve faze zgradili integrirani sistem omrežja v oblaku oz. pametna električna omrežja, katerih napredne rešitve naj bi slovenskim odjemalcem omogočile zanesljivejšo dobavo energije in vključevanje razpršenih virov energije. Hiroaki Ishizuka, predsednik japonske razvojne agencije, pa je povedal, da so priprave na prvo fazo potekale gladko in so rešitve v tem sklopu začele delovati v letošnjem maju.
Sicer pa so predstavniki slovenske strani izpostavili, da je projekt NEDO projekt pametnih omrežij, prek katerega se želi z uporabo naprednih in okolju prijaznih tehnologij zasledovati skupne cilje trajnostnega razvoja. Vsebine sledijo predhodno izdelanim slovenskim in japonskim dokumentom in zajemajo napredne sisteme vodenja omrežja (distribution management systems), aktivnega vključevanja odjema (demand side management) in učinkovitega upravljanja z energijo (energy management systems). Izvedba projekta NEDO je razdeljena v dve fazi. Prva se je začela novembra 2016 in prehaja v fazo demonstracije, druga pa z današnjim slovesnim podpisom pogodb.
NEDO kot edinstven projekt v Evropi
Na slovenski strani je v projekt vključenih veliko število deležnikov in mu upravičeno rečemo nacionalni projekt, s čimer je edinstven tovrsten projekt v Evropi. Sorodni projekti po Evropi so osredotočeni na ožje področje ali skupnosti, v našem primeru pa lahko z integriranimi in centralno vodenimi rešitvami v oblaku dejansko govorimo o uvajanju pametnega omrežja na nivoju države. ELES skupaj s Hitachijem projekt vodi in koordinira.
V prvi fazi projekta se aktivnosti izvajajo na infrastrukturi lastnikov elektroenergetskega omrežja v Sloveniji. NEDO prispeva sodobno opremo japonskih in slovenskih ponudnikov rešitev, ELES pa financira razvoj naprednih funkcionalnosti, ki bodo skupaj z opremo tvorile napredno infrastrukturo pametnih omrežij. Ključna napredna oprema v prvi fazi je sistem DMS, regulacijski transformatorji, odklopniki, merilniki in informacijsko komunikacijske tehnologije.
Druga faza se bo izvajala na področjih mestnih skupnosti Idrije in Ljubljane s temeljnimi cilji upravljanja z električno energijo v lokalnih skupnostih, izboljšanja vzdržnosti oskrbe z električno energijo v primeru večjih havarij kot posledice klimatskih sprememb ter vzpostavitve rešitve za odpravljanje težav z napetostnimi upadi pri industrijskem odjemalcu. Ključne tehnologije druge faze so področni sistem upravljanja z energijo (aEMS) in sistemski hranilniki električne energije.
Koristi za Slovenijo z vidika elektrogospodarstva
•Koristi projekta z vidika elektroenergetskega sistema so v uporabi naprednih rešitev, ki izzive sodobnega elektroenergetskega sistema v luči trajnostnega razvoja rešujejo z okolju prijaznimi rešitvami.
•Namesto vlaganj v širitev omrežja se bo z uporabo sodobne sekundarne opreme, informacijsko komunikacijskih tehnologij in rešitev v oblaku bolje izkoristilo obstoječe omrežje.
•Del sistemskih storitev, ki jih Elesu sicer zagotavljajo predvsem premogovne in plinske elektrarne, se bo zagotovil iz sistemskih hranilnikov električne energije.
•Odjemalci bodo dobili višjo kakovost dobave električne energije in možnost aktivnega delovanja na trgih z električno energijo in sistemskimi storitvami.
•Skozi ozaveščanje odjemalcev in uporabo naprednih sistemov upravljanja električne energije se bo stremelo k učinkoviti rabi električne energije.
•Nenazadnje Slovenija in slovenski elektroenergetski sistem brezplačno pridobita 20 milijonov evrov vredno napredno opremo.
Koristi za Slovenijo z vidika drugega gospodarstva
V Sloveniji imamo močno elektro in elektronsko industrijo, ki letno ustvari približno 4 milijarde evrov letnih prihodkov (70 % iz uvoza) in zaposluje približno 30.000 ljudi. Podjetja v tem segmentu imajo vrhunske rešitve, vendar vsi za trženje v globalnem okolju potrebujejo domače reference, kar jim omogoča projekt NEDO.
Globalni trg rešitev pametnih omrežij je že danes ocenjen na približno 50 milijard evrov, pričakovana letna rast trga pa je 8 %. V projektu slovenska industrija pridobi tudi priložnost za sodelovanje z globalnim multinacionalnim podjetjem Hitachi, zato se podpira predvsem rešitve, v katerih slovenski in japonski partnerji vidijo sinergijo in priložnost za sodelovanje na globalnih trgih.