Kot so sporočili iz Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, je bil namen obiska v Alžiru nadaljevati intenzivne in prijateljske odnose med državama. Sogovorniki so se v pogovorih osredotočili na dvostranske politične in gospodarske odnose, možnosti poglobljenega sodelovanja na področju energetike ter akademskih izmenjav na področju umetne inteligence. Poleg pogovorov o političnem in gospodarskem sodelovanju z gostitelji je pogovor potekal tudi o podaljšanju in povečanju možnosti dobave plina med slovenskim podjetjem Geoplin in alžirskim Sonatrachom. V okviru obiska so tako podpisali Amandma k Pogodbi o prodaji in nakupu zemeljskega plina med gospodarskima družbama. V pogovorih je bilo izpostavljeno, da Slovenija podpira nadaljnje sodelovanje z Alžirijo v energetskem sektorju, ki omogoča diverzifikacijo energetskih virov ter zagotavlja večjo energetsko varnost, zanesljivo dobavo zemeljskega plina in globalno konkurenčnost slovenskih podjetij. Slovenija je tako izrazila pripravljenost, da družbi Geoplin in Sonatrach podaljšata pogodbo o dobavi zemeljskega plina tudi za obdobje po letu 2026, ko potečeta obstoječi pogodbi. Delegacija je s tem namenom podpisala amandma k pogodbi iz leta 2022, pri čemer se povečuje dobava količine plina za več kot 60 odstotkov, in sicer za dodatnih 200 mcm na leto (osnovna pogodba je 300 mcm na leto za obdobje 2023 – 2025).
Sodelovanje z Alžirijo na področju energetike se je znova okrepilo v času energetske krize
Slovenija je v preteklosti približno do 30 odstotkov svojega plinskega trga oskrbovala z alžirskim plinom (prek Italije), s tem amandmajem pa se ta količina poveča na 50 odstotkov slovenske porabe. Geoplin in alžirski Sonatrach sta imela sklenjeno pogodbo o dobavi plina, ki se je konec leta 2012 iztekla, takratna vlada Janeza Janše pa pogodbe ni podaljšala, temveč se je povsem naslonila na ruski plin. Dve leti pozneje (2014) so stresni plinski testi pokazali, da bi bil alžirski plin v primeru prekinitve dobav ruskega plina pomemben substitut in bi v veliki meri prispeval k temu, da Slovenija ne bi bila resneje prizadeta.
V času energetske krize, ki je sovpadala z napadom Rusije na Ukrajino, se je 25. oktobra 2022, tudi v luči reševanja energetske krize in reševanja odvisnosti od ruskega plina, premier dr. Golob v Ljubljani srečal s Ibrahimom Boughalijem, predsednikom narodne skupščine Ljudske demokratične republike Alžirije. Predsednik Golob je izpostavil pomen južnega Sredozemlja in še posebej Alžirije, povedal je tudi, da so dosedanje slovenske vlade zanemarjale strateški pomen Sredozemlja, zlasti dolgoročno dobavo zemeljskega plina iz Alžirije, in pozval k ponovni vzpostavitvi strateškega partnerstva, pri čemer je Slovenija močno zainteresirana za vzpostavitev tako kratkoročnega kot srednje in dolgoročnega zavezništva z alžirskimi ponudniki plina.
Že 15. novembra 2023 je Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo, s slovensko delegacijo v Alžiru prisostvoval podpisu sporazuma med podjetjem Geoplin in alžirsko nacionalno naftno družbo Sonatrach o dobavi plina (3-letna pogodba z zakupom kapacitet 0,3 bcm/leto). Pogodba je Sloveniji zagotovila tretjino letne porabe (približno 1 bcm/letno), z možnostjo podaljšanja in povečanja dobave. Nova pogodba o dobavi plina med podjetjema je začela veljati 1. januarja 2023. Dobava poteka po plinovodu iz Alžirije, preko Tunizije, pod Mediteranom (Trans-Mediterranean Pipeline) in čez Italijo do Slovenije. S podpisom pogodbe o dobavi alžirskega plina je Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo v času 1. stopnje plinske krize in po desetih letih popolne odvisnosti od ruskega plina zagotovilo, da smo prebivalke in prebivalci Slovenije v času plinske krize imeli kontinuiran, zanesljiv dostop do plina po cenovno dostopnih cenah.
Ob robu obiska se je na bilateralnem srečanju minister Kumer sešel tudi z Mohamedom Arkabom, ministrom za energetiko in rudarstvo Ljudske demokratične republike Alžirije.