Potem, ko so v Soških elektrarnah morali zaradi izjemno nizkih pretokov Soče začasno ustaviti obratovanje HE Solkan, o rekordno nizkih pretokih poročajo tudi iz Dravskih elektrarn. Kot pravijo, je že vse od avgusta lani zaznati pomanjkanje padavin v porečju reke Drave, kar ima za posledico podpovprečne pretoke in občutni manjšo proizvodnjo verige osmih elektrarn, na tej sicer naši najbolj vodnati reki. Tako so elektrarne na Dravi v prvih šestih letošnjih mesecih v prenosno omrežje oddale le 954,4 milijona kilovatnih ur električne energije, kar je bilo kar za 43 odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju (lani 1.674,5 milijona kWh) in tudi za 28,6 odstotka manj, kot je bilo sprva načrtovano z elektroenergetsko bilanco. Razmere se tudi julija niso izboljšale, suša pa se nadaljuje tudi v začetku avgusta. Sestavni del verige hidroelektrarn na reki Dravi so sicer akumulacijska jezera, ki omogočajo delno prerazporeditev proizvodnje, tako, da ukrepov zaustavitve elektrarn na Dravi ni pričakovati, bo pa letošnja proizvodnja med najnižjimi v dosedanji zgodovini družbe.
Drava je drugače naša najbolj vodnata reka, saj ima obsežno porečje in nekateri njeni pritoki dobivajo vodo iz ledenikov v Visokih Turah. V Avstriji in na celotnem toku skozi Slovenijo ima dežno-snežni režim, kar pomeni, da ima običajno najvišje vodne pretoke junija, v času taljenja ledenikov, ko se pri večini drugih rek že kažejo posledice poletne suše. Drugi vodni vrhunec doseže novembra, ko jo napolnijo jesenska deževja širokega alpskega zaledja. Padavinsko območje reke Drave v Italiji in Avstriji obsega 10.964 km2, na območju Slovenije pa še 2.700 km2. Padavinsko območje v delu centralnih Alp opredeljuje tudi osnovne značilnosti pretokov reke Drave, pri čemer njen srednji letni pretok znaša 297 m3/s. Danes pa je denimo pretok na HE Dravograd znašal le 76 m3/s, na HE Mariborski otok 161,3 m3/s in na HE Zlatoličje 200,6 m3/s.