Pogodba med Sengom in Elesom kot primer dobre prakse

Po besedah Ivana Uršiča, pravnega zastopnika in direktorja Splošnega sektorja Soških elektrarn Nova Gorica, elektroenergetiko opredeljuje električna energija, opredeljuje pa jo tudi povezanost med elektro dejavnostmi, objekti in osebami oz. podjetji, ki te dejavnosti izvajajo.  

Gre za funkcijske povezave oz. mreže; značilnost omrežij so žice, ki so lahko napete, zamotane, lahko celo pretrgane. Posledice pretrganih in pregorelih žic so jasne, vsaj v energetiki - mrk, tema in kaos. V Soških elektrarnah, kjer so stari že skoraj 70 let in modri, se teh in še katerih nevarnosti dobro zavedajo.  

Gospod Uršič, prosim, če lahko za začetek pojasnite ozadje odplačnega prenosa visokonapetostnega 110 kV omrežja črpalne hidroelektrarne Avče.  

Električna omrežja so po Energetskem zakonu (EZ-1) distribucijska in prenosna. S prvimi upravljajo distribucijske družbe, upravljavec prenosnega omrežja pa je ELES. Energetski zakon ne želi zaostajati za evropskimi trendi. Kot velevajo smernice v evropskih direktivah in uredbah (v nasprotju z motom »kar je država združila, naj podjetje ne loči«), EZ-1 zapoveduje nove smernice, ki gredo bolj v smeri ločevanja. V podjetjih naj se ločijo tržne dejavnosti od javnih, omrežja od proizvodnje itd. Izkušnje z ločitvami na Soških elektrarnah sicer že imamo.  

V začetku 90-ih let prejšnjega stoletja smo se z ELES-om enkrat že razšli oz. je država dejavnost prenosa, z vsem na to dejavnost vezanim premoženjem, izločila iz SENG-a in drugih elektro podjetij ter v Ljubljani oblikovala novoustanovljeno družbo ELES. Res pa je, da nas je ta in še kakšna druga ločitev še bolj povezala. Razmerja urejamo še danes, na primer pri naši poslovni stavbi na Erjavčevi v Novi Gorici. Upamo, da bomo tudi ta primer uredili še letos.  

Pred kakimi 10-imi leti smo z Elektro Primorsko ločili njihovo distribucijsko omrežje v naših objektih tako, da smo jim prostore, kjer se ta oprema oz. distribucijska infrastruktura nahaja, oddali v odplačen najem. Tako ali drugače se hitro znajdemo pri infrastrukturi, naj si bo energetska, telekomunikacijska, vodovodna … Pojem, ki naj bi povezoval, združeval, preraščal meje vedno znova in na novo razdvaja. Prehiteva pravne urejenosti, tako da praksa urejanja marsikje odstopa od pravne urejenosti in načel.  

Zakaj je bilo potrebno skleniti pogodbo o odplačnem prenosu VN 110 kV prenosnega omrežja črpalne hidroelektrarne Avče?  

Ta zgodba se je, kot že rečeno, začela z uveljavitvijo Energetskega zakona (EZ-1) v letu 2014, ki je tudi določil, da se prenosno omrežje loči od tistih lastnikov, ki razpolagajo s tem omrežjem in se prenese na ELES, ki je njegov upravljavec. EZ je to opredelil kot pogodbeni odplačni prenos. Ker pa je taka določba težko izvedljiva, je morala Vlada RS sprejeti tudi Uredbo o razmejitvi 110 kV prenosnega omrežja na distribucijski in prenosni sistem, ki jo je EZ že napovedal.    

Glede na že omenjene okoliščine ter glede na nejasno in ne dovolj dorečeno ureditev EZ-1 in Uredbo, ki je bila uveljavljena šele aprila 2015, smo v SENG-u ponovno orali ledino. Skupaj z ELES-om smo tako eni prvih, če ne celo prvi v Sloveniji, znali in zmogli skleniti ločitveni sporazum.  

In to ne le od mize in postelje, če se tako izrazim, temveč tako, kot je prav in pravično po knjigovodski vrednosti, na podlagi cenitve cenilca Milana Bučarja ter marca 2015 sklenjeno v Pogodbi o priključitvi ČHE Avče na prenosno omrežje. Tako smo 30. novembra 2015 podpisali Pogodbo o odplačnem prenosu visokonapetostnega 110 kV prenosnega omrežja ČHE Avče, ki je pričela veljati še istega dne.

V kolikšni meri je k podpisu omenjene pogodbe prispeval dogovor med direktorji družb ELES, HSE in SENG, sklenjen v začetku prejšnjega leta?  

Nedvomno je splošni dogovor med direktorji, mag. Aleksandrom Mervarjem (ELES), Blažem Košorokom (HSE) ter Marjanom Pintarjem (SENG), poleg predpisov bistveno pripomogel k uresničitvi tega projekta, saj je dal »zeleno luč«, da se zadeva uredi na sporazumen način. Možje so očitno razumeli pomen starega latinskega izreka »Pacta Sunt Servanda«, da je dogovor pač potrebno spoštovati. To se je v praksi pokazalo že marca lani, ko je bila med SENG-om in ELES-om sklenjena že omenjena Pogodba o priključitvi ČHE Avče na prenosno omrežje.  

Kakšno vlogo je v tem primeru imela delovna skupina, zadolžena za izvajanje aktivnosti pri prenosu omenjenega omrežja?  

V delovni skupini so bili iz SENG-a Bojan Kastelan, Dean Jug, Ana Zavrtanik in moja malenkost, iz HSE Invest Nives Podgornik, iz ELES-a pa mag. Srečko Lesjak, ki je z nami odlično sodeloval. Ta skupina je vsekakor zaslužna za podpis tako pomembnega dokumenta kot je Pogodba o priključitvi ČHE Avče na prenosno omrežje. Z inovativnimi odločitvami na tehničnem, davčnem in stvarnopravnem področju, predvsem pa z natančnostjo, angažiranostjo ter pogajalsko strpnostjo v razmerjih s pogodbenim partnerjem, cenilcem, SID banko in lastniki, je presekala dileme in projekt pripeljala do uspešnega konca.  

Tako se je uredil odplačen prenos opreme in naprav stikališča 110 kV GIS in priključnih dvosistemskih daljnovodov DV 2 x 110 kV Avče-Gorica I, II in Avče-Doblar/Tolmin ter pripadajočih služnosti. Istočasno so se uredila tudi medsebojna razmerja med SENG-om in ELES-om glede optične in telekomunikacijske infrastrukture. Ob navedenem pa seveda ne smemo pozabiti, da je bila že v lanskem letu na tem področju delujoča tudi projektna skupina SENG, kasneje pa še akcijska podskupina ELES-a v sodelovanju s HSE-jem.  

Je na tem področju morda ostalo še kaj odprtega?  

Da, omenil bi še, da s prenosom visokonapetostnega 110 kV prenosnega omrežja ČHE Avče, še nismo prenesli vsega prenosnega omrežja, ki je v lasti  SENG-a. To se bo v manjšem obsegu nadaljevalo še s prenosom stikališča v Doblarju. Ker smo si že pridobili izkušnje in izurjenost, pričakujem, da bo tudi tu kmalu prišlo do podpisa pogodbe.  

Miro Jakomin