S stisnjenim zemeljskim plinom bi lahko v Sloveniji bistveno izboljšali trajnostno mobilnost in okrepili uvajanje alternativnih goriv.
Tako vsaj menijo v GIZ distribucije zemeljskega plina in poudarjajo, da imamo v Sloveniji dobro delujoče in razvito plinovodno omrežje ter bi zato bile postavitve dodatnih polnilnih mest enostavne. Slovenija na področju uvajanja stisnjenega zemeljskega plina kot alternativnega goriva v prometu močno zaostaja za nekaterimi drugimi evropskimi državami. Tako imajo v Italiji postavljenih prek 1.000, Nemčiji prek 900 in v Avstriji prek 200 polnilnih mest za ta energent, pri nas pa so trenutno le štiri takšna polnilna mesta, za utekočinjen plin pa celo še ni nobenega.
Kot pravijo v GIZ DZP, so omenjene, pa tudi številne druge, prepoznale prednosti tega energenta v prometu, saj gre za fosilno gorivo z najmanjšim ogljičnim odtisom in bi ga bilo zato smiselno vpeljati tudi v prihajajoči Energetski koncept Slovenije, ga umestiti v nacionalni okvir in hkrati vzpostaviti sistem za hitrejšo postavitev avtomobilskih polnilnic.
V GIZ-u to pobudo utemeljujejo tudi z evropsko direktivo o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva iz leta 2014, ki nalaga sprejetje nacionalnega okvira za razvoj v smeri alternativnih goriv. Z namenom zmanjšanja odvisnosti od nafte in blaženja negativnega vpliva prometa na okolje omenjena direktiva določa minimalne zahteve za izgradnjo infrastrukture za alternativna goriva, vključno z oskrbovalnimi mesti za zemeljski plin (utekočinjen in stisnjen zemeljski plin).
Do večje uveljavitve alternativnih goriv tudi s spodbudami
Po mnenju predstavnikov GIZ DZP, je eden izmed razlogov, zakaj pri izrabi stisnjenega zemeljskega plina zaostajamo za razvitimi državami, tudi ta, da nimamo stabilnega investicijskega okolja oziroma, da so subvencije Eko sklada namenjena le električnim vozilom. Država namreč še ni dala jasnega signala, v katero smer bo razvijala alternativna goriva. To pomeni, da odločevalci še niso prepoznali prednosti, ki jih stisnjen zemeljski plin prinaša tako s cenovnega kot okoljskega vidika. O prednostih zemeljskega plina pa po mnenju članov GIZ zgovorno priča tudi lanskoletni okoljski test združenja ADAC, po katerem je bilo med prvimi sedmimi najbolj ekološkimi vozili kar pet avtomobilov na stisnjen zemeljski plin, preostala dva pa sta bila električna.
V GIZ DZP še poudarjajo, da imamo v Sloveniji dobro delujoče in učinkovito distribucijsko plinovodno omrežje, ki se nahaja v 82 občinah z največjo gostoto poseljenosti. Tako bi lahko polnilnice stisnjenega zemeljskega plina vpeljali izjemno enostavno. Poleg tega je dostopna in cenovno ugodna tehnologija polnilnih mest in avtomobilov že preizkušena, dodatna testiranja in razvijanja pa zato niso potrebna.