Slovenija je s polnilno
infrastrukturo za električna vozila najgostejša mreža v EU in jo lahko uvrstimo
v sam vrh hitre polnilne infrastrukture.
V državi je ob avtocestah
trenutno zgrajenih 26 polnilnic, ki so na voljo uporabnikom električnih vozil. Slovenija
je s hitrimi polnilnicami na avtocestnem križu pokrita po vsej državi in
povezana z električno avtocesto po vsej Evropi.
SODO je vse aktivnosti, povezane z omenjenim projektom, izvedel kot distribucijski operater, ki je z
energetskim zakonom zadolžen za razvoj osnovne infrastrukture hitrih polnilnic
za vozila na električni pogon na avtocestnem križu Slovenije. V tej družbi
menijo, da je čas, da se naredi korak naprej in se začne še bolj spodbujati nakup
električnih vozil z dodatnimi spodbudami in olajšavami.
Uporabnikom e-vozil povsod omogočen enak nivo storitev
Kot pojasnjuje Ivan Zadravec, vodja projekta izgradnje
hitrih polnilnic na slovenskem AC križu, hitre polnilnice na avtocestnem križu
omogočajo polnjenje z enosmernim in izmeničnim virom napajanja jakosti 50 kW DC
in 43 kW AC, in sicer preko CHAdeMO, Combo 2 in Typ 2 vtikačev. Na tak način je
omogočena uporaba hitrih polnilnic največjemu številu različnih proizvajalcev
električnih vozil.
Uporabnikom električnih vozil je
povsod omogočen enak nivo storitev. Omogočen je tudi sistem gostovanja
(roaming) in uporaba polnilnic uporabnikom električnih vozil, ki z nobenim od
ponudnikov storitev polnjenja nimajo sklenjenega pogodbenega razmerja.
Po besedah Ivana Zadravca uvedba
električnih vozil v promet vnaša v električno omrežje nove porabnike kot tudi
hranilnike električne energije. Pričakovati je rast porabe električne energije
v prometu, čeprav je strukturni delež porabe še vedno relativno majhen glede na
ostale sektorje končne porabe.
Razvoj e-mobilnosti precej odvisen od nadaljnjega razvoja tehnologij
Kaj je v prihodnje pričakovati na področju elektromobilnosti, kakšni bodo trendi v naslednjem desetletju? Kot poudarjajo v družbi SODO, so cilji države in širše EU do leta 2020 in 2030 jasni. Jasno je tudi, s
katerimi okoljskimi, klimatskimi in drugimi težavami, povezanimi z energetsko
neodvisnostjo in ohranjanjem virov, se srečujemo tako na lokalni kot globalni
ravni. Še vedno ostaja najširši možen konsenz, da je doseganje teh ciljev
mogoče le z dekarbonizacijo.
V Sloveniji se porabi kar 40
odstotkov energije v prometu. Zato je elektromobilnost eden najpomembnejših, če
ne najpomembnejše sredstvo za dekarbonizacijo prometa in tudi najbolj
učinkovita. Smer nadaljnjega razvoja je določena, je pa veliko odvisno od
nadaljnjega razvoja tehnologij, trga, cenovnih politik in geopolitičnega
dogajanja. Poti nazaj ni več!
Obeta se tudi nadaljnji razvoj inteligentnih sistemov
vodenja prometa
Jasno je, kot pravijo v družbi
SODO, da nas do omenjenega cilja ne bodo pripeljala samo električna vozila. Vse
več bo tudi digitalizacije, inteligentnih sistemov vodenja prometa in sistemov
komuniciranja med vozili ter vozili in infrastrukturo.
Zagotavljanje učinkovitosti
prometa in z njo energetske učinkovitosti v prometu, postaja tako vse bolj
kompleksno in zahtevno. Elektromobilnost pa je le del tega, ki pa ponuja
številne odgovore na najbolj pereče težave povezane s prometom in kakovostjo
bivanja. Toliko bolj z ohranjanjem virov in zagotavljanjem sonaravnosti, so
prepričani v družbi SODO.