Kot so zapisali predstavniki Evropskega računskega sodišča v sporočilu za javnost, so subvencije za fosilna goriva v zadnjem desetletju, kljub zavezam Evropske komisije in nekaterih držav članic, da jih postopoma odpravijo, in dejstvu, da so se subvencije za obnovljive energije v obdobju 2008–2019 skoraj za štirikrat povečale, ostale razmeroma nespremenjene. Ključni izzivi, s katerimi se srečujejo oblikovalci politik, so zato po mnenju Evropskega računskega sodišča zagotavljanje dosledne obdavčitve energije v vseh sektorjih in za vse nosilce energije, zmanjšanje subvencij za fosilna goriva in usklajevanje podnebnih ciljev s socialnimi potrebami. Kot je poudaril član Evropskega računskega sodišča Viorel Stefan, so obdavčitev energije, oblikovanje cen ogljika in subvencije za energijo, pomembna orodja za doseganje podnebnih ciljev, zato je bil tudi poglavitni namen objave tega pregleda prispevati k razpravi o cenah energije in podnebnih spremembah, zlasti pa o predlogu spremembe direktive o obdavčitvi energije.
Evropska komisija namreč namerava v okviru evropskega zelenega dogovora – strategije, katere namen je doseči, da postane EU podnebno nevtralna do leta 2050 – uskladiti obdavčitev energije s podnebnimi cilji, pri tem pa se Evropska unija pri pregledu zakonodaje o obdavčitvi energije, za katero bo potrebno tudi doseči soglasje v Svetu, srečuje z več izzivi. Eden od njih je zagotoviti doslednost po vsej EU ter v tistih sektorjih in pri tistih nosilcih energije, ki so bili prej obravnavani ugodneje. V skladu z veljavno direktivo o obdavčitvi energije so lahko viri energije, ki bolj onesnažujejo okolje, v davčni prednosti v primerjavi s tistimi, ki so bolj ogljično učinkoviti: premog je na primer manj obdavčen kot zemeljski plin in nekatera fosilna goriva so znatno manj obdavčena kot električna energija. Poleg tega večina držav članic zaračunava visoke davke na goriva, medtem ko več drugih ohranja davke bliže minimalni vrednosti, določeni v direktivi, na ta način pa se lahko izkrivlja notranji trg. Zaradi nizkih cen ogljikovega dioksida in nizkih davkov na energijo za fosilna goriva naraščajo relativni stroški zelenih tehnologij in nastajajo zamude pri energetskem prehodu. Skupno znašajo subvencije držav članic za fosilna goriva več kot 55 milijard evrov na leto, 15 držav članic pa porabi več za subvencije za fosilna goriva kot za tiste za energijo iz obnovljivih virov. Postopna odprava subvencij za fosilna goriva do leta 2025, kateri so se zavezale EU in njene države članice, bo zato v socialnem in gospodarskem smislu polno izzivov. V Evropskem računskem sodišču ob tem opozarjajo, da lahko dojemanje nepravične obravnave nekaterih skupin ali sektorjev povzroči odpor do prehoda na bolj zeleno gospodarstvo ter, da obdavčitev energije lahko pomembno vpliva tudi na gospodinjstva in povzroči zavračanje davkov na energijo.
Za ublažitev tveganja zavrnitve davčnih reform je sicer že več mednarodnih organizacij izdalo določena priporočila, kot so na primer znižanje drugih davkov in uporaba ukrepov za prerazporeditev ob hkratnem zagotavljanju večje preglednosti v zvezi z razlogi za reforme in boljšega obveščanja o njih.