V prihodnosti bo pet ali deset polnilnih postaj priključenih na eno merilno mesto.
Električna mobilnost je glede na število polnjenj še vedno v fazi razvoja. Množične uporabe električnih vozil sicer še ni, je pa prisotna in polnilna infrastruktura bo lahko v prihodnosti dobra poslovna priložnost za distribucijska podjetja. Polnilno infrastrukturo lahko štejemo kot množičen priklop bremen na distribucijsko omrežje s specifičnim obratovanjem, zato je potrebno polnilne postaje obravnavati kot elelement distribucijskega omrežja.
Kot je dejala Uršula Krisper, vodja službe za napredne storitve v Elektru Ljubljana, smo prve polnilne postaje za električna vozila v Sloveniji postavili že v letu 2010. Do leta 2013 je bila postavljena dobra tretjina javnih polnilnic. Javne polnilnice stojijo na javnem zemljišču in omogočajo polnjenje vsem uporabnikom.
V letu 2016 se je samo v mestni občini Ljubljana na novo priključilo 26 javnih polnilnic na izmenični tok (AC PP), ki omogočajo hitro polnjenje. Vsaka polnilnica je bila postavljena po konceptu ena polnilna postaja in eno priključno merilno mesto, pri čemer je omogočeno polnjenje dveh vozil hkrati. Lastnik priključnega mesta je bil investitor - Elektro Ljubljana.
V Sloveniji je bilo do konca leta 2016 v lasti in upravljanju elektrodistribucijskih podjetij naslednje število javnih polnilnic: Elektro Ljubljana – 52, Elektro Maribor – 8, Elektro Celje – 8, Elektro Gorenjska – 7, Elektro Primorska – 3, SODO – 26.
Več polnilnih postaj na eno merilno mesto
V prihodnosti ne bomo postavljali posameznih polnilnih postaj, temveč jih bo pet ali deset priključenih na eno merilno mesto. V teh primerih in ob hkratnem povpraševanju po polnjenju bo potrebna implementacija orodja za nadzor nad polnjenji. Uporaba omejevanja moči med polnjenjem je že ustaljena praksa. Sicer pa se moč lahko omeji na posamezni polnilnici povsem na programski ravni. Tako se bo na omrežje, brez občutnih razširitev, lahko priključilo večje število polnilnih postaj oziroma polnilnih mest.
»Omejevanje moči priporočamo tudi za vse zasebne investitorje, ki si v svojih poslovnih stavbah ali domovih nameščajo polnilnice. Z omejevanjem moči povečava moči priključnega merilnega mesta tako ne bo potrebna,« je povedala Uršula Krisper.
Nadalje je pojasnila, da pri priključevanju javnih polnilnic skušajo zagotavljati možnost hitrega polnjenja. Vozilo, ki ga polnijo z močjo 22 kW, se napolni v dobri uri. Zagotavljanje čim večje moči polnjenja je predpogoj za večjo fluktuacijo vozil v prihodnosti. Zato ima večina AC polnilnih postaj dve vtičnici, in sicer vsaka do 22 kW.
Upravljanje polnilnic iz enega sistema
Distribucijska podjetja sodelujejo tudi na področju električne mobilnosti. Tako je bila v okviru GIZ distribucije električne energije oblikovana skupina za e-mobilnost z namenom poiskati možnosti sinergij pri dobavi, razvoju in investicijah v polnilno infrastrukturo. Vsem petim distribucijam je skupno vodilo umestiti vse polnilnice pod en sistem upravljanja. V skupen sistem povezane polnilnice se bodo razlikovale po kodiranju, omogočena pa bo enotna registracija in identifikacija za uporabnike.
Vzpostavljen koncept in sistem bo postal hkrati neke vrste platforma, kjer bodo zbrani tudi tehnični podatki o polnilnicah, lokacije, statusi, operaterji, katerim bo omogočen dostop do sistema, pa bodo lahko upravljali svoje polnilnice. Ta vidik je po besedah Uršule Krisper sprejemljiv tudi s stališča obratovanja distribucijskega omrežja in obvladovanja polnjenj.
Postopek priključevanja polnilne postaje
»Koncept postavitve ene polnilne postaje in pripadajočega priključnega merilnega mesta zahteva izvedbo postopka priključevanja. Rezultat postopka je priključena polnilna postaja na distribucijsko omrežje. Koncept ene polnilne postaje naj bo začasen. Infrastrukturo pripravimo tako, da bo v prihodnosti omogočala namestitev dodatnih polnilnic z več polnilnimi mesti. V primeru AC polnilnih postaj smo sklenili soglasje do 43 kW moči, zaradi možnosti poznejše stroškovno ugodnejše uvrstitve v vrsto odjema in plačila uporabe omrežij in prispevkov ter dajatev, ki veljajo za moč. DC polnilne postaje pa imajo za razliko od AC svojo odjemno skupino na ceniku uporabe omrežij, ki je po ekonomskih analizah ugodnejša od siceršnje odjemne skupine z merjeno močjo na nizki napetosti,« je med drugim še pojasnila Uršula Krisper.
Večje število polnilnic želijo tudi na Gorenjskem
Na področju električne mobilnosti so zelo aktivne tudi Gorenjske elektrarne. Po besedah Iztoka Jenka iz Gorenjskih elektrarn želijo v naslednjih letih investicijsko povečati obseg lastnih e-polnilnic v celotni gorenjski regiji, s ciljem vzpostavitve enotne platforme za razvoj tržnega segmenta. Ta bo povezal podeželje, turizem, gospodarstvo, občine, lokalno skupnost v regiji ter posamezne regije (gorenjsko, primorsko, štajersko in notranjsko regijo) med seboj. S tem namenom se Gorenjske elektrarne povezujejo tudi v skupino GIZ za e-mobilnost.
Sicer pa vseh pet distribucijskih podjetij želi na ravni GIZ postati močan partner, ki bi vzpostavil enotno platformo storitev polnjenja kjer koli v Sloveniji z možnostjo integracije v evropsko platformo v obliki e-roaminga.