V petek se je zaključila javna obravnava predloga novega Energetskega zakona (EZ-1).
V imenu Elesa se je pod posredovane pripombe podpisal namestnik direktorja Aleksander Mervar, ki osnutek ocenjuje kot dober in pregleden, kljub svoji obsežnosti. Po njegovem mnenju je že skrajni čas, da v Sloveniji sprejmemo nov energetski zakon, ki bo v našo zakonodajo končno prenesel zavezujoča določila evropskih direktiv in podrejenih predpisov, saj zamujamo že več kot dve leti in nam zato grozi precejšnjo denarno kazen.
Na Elesu so v svojih pripombah opozorili na kar nekaj nejasnosti glede njihovega položaja, ki bi jih bilo treba natančno opredeliti. Med njimi je natančna opredelitev nalog in pristojnosti Elesa kot sistemskega operaterja prenosnega omrežja in Borzena kot organizatorja trga z električno energijo, s tem pa tudi primerna določitev stroškov in koristi.
Stroški za tranzit na plečih slovenskih porabnikov elektrike namesto na plečih trgovcev
Na Elesu zahtevajo in pričakujejo, da bo Javna agencija RS za energijo (JARSE) določala regulatorni okvir na podlagi čistih, mednarodno primerljivih osnov, pri tem pa upoštevala vse dodatne naloge, ki jih mora Eles izvrševati zaradi predpisov EU, mednarodnih pogodb in na osnovi drugih zunanjih dejavnikov. Regulatorni okvir naj upošteva normirane stroške delovanja in vzdrževanja prenosnega omrežja, ne pa da se pri novih investicijah priznavajo samo stroški amortizacije.
JARSE se mora zavedati, da večina prenosnega omrežja na 220 in 400 kV služi za mednarodne tokove, stroškov pa vseevropski poravnalni sistem ITC niti približno ne pokrije. Tako breme mednarodnih tranzitov nosijo slovenski porabniki električne energije na račun ustvarjanja dobičkov trgovcev z elektriko.
Aleksander Mervar opozarja na neupravičeno zniževanje reguliranega donosa edinega lastnika, države, za vložen kapital na podlagi tržnih cen kapitala, izhajajoč iz strukture virov financiranja in specifičnosti investicij v prenosni sistem. Prav tako od JARSE zahtevajo, da korekcijske faktorje določi samo na podlagi izvedenih primerjalnih analiz z drugimi sistemskimi operaterji prenosnega omrežja držav članic EU, ne pa na osnovi nekakšnih matematičnih formul.
Na Elesu opozarjajo, da je treba zagotoviti vire financiranje obratovalnih podpor in razliko garantiranega odkupa električne energije iz OVE in SPTE tako, da bodo bremena krize bolj enakomerno in pravično porazdeljena na vse akterje v gospodarstvu.
Med glavnimi predlogi, ki jih je izpostavil Aleksander Mervar so tudi: jasna opredelitev pojma gospodarska javna infrastruktura, natančna definicija priključnega voda (kdo ga je dolžan zgraditi, na čigave stroške in kdo z njim upravlja), jasno definicijo razlastitve in služnosti v javno korist, služnosti na splošno in ustavne nespornosti. (pb)
Več preberite v naslednji številki Našega stika