Če je za hidroelektrarne veljalo, da so na začetku minulega leta tolkle proizvodne rekorde, se je slika konec leta povsem obrnila. Neugodne hidrološke razmere so tako botrovale občutno nižji hidro proizvodnji v primerjavi z letom prej ali konkretneje, iz hidroelektrarn na Savi, Dravi in Soči je bilo lanski zadnji mesec v prenosno omrežje oddano zgolj 271,1 milijona kilovatnih ur, kar je bilo kar za 41,8 odstotka manj kot v enakem času leto prej in tudi za 23,6 odstotka manj od prvotnih bilančnih pričakovanj. Občuten padec proizvodnje v primerjavi z decembrom leto prej so tokrat zaznali na vseh vodotokih, in sicer je bila ta na Dravskih elektrarnah prepolovljena, elektrarne na Savi in Soči pa so proizvedle za skoraj tretjino manj električne energije kot leto prej.
Zaradi tako velikih odstopanj je bil kljub polnemu obratovanju Nuklearne elektrarne Krško in termoelektrarne Šoštanj ter drugih termo objektov v primerjavi z decembrom 2020 lani precej manjši tudi skupni izkupiček, saj smo decembra iz domačih virov uspeli zagotoviti milijardo 142,3 milijona kilovatnih ur ali za 14,9 odstotka manj kot pred letom in tudi za 6,9 odstotka manj od prvotnih bilančnih napovedi.
Na drugi strani pa je bila lani v primerjavi z decembrom 2020 zabeležen skokovita rast porabe, saj so odjemalci v Sloveniji iz prenosnega omrežja prevzeli kar milijardo 215,1 milijona kilovatnih ur oziroma za 8,4 odstotka več kot leto prej. Od tega je odjem distribucijskih podjetij znašal milijardo 85,2 milijona kilovatnih ur in je bil v primerjavi z letom prej večji kar za 9,7 odstotka. Neposredni odjemalci pa so zadnji lanski mesec iz prenosnega omrežja prevzeli 92,8 milijona kilovatnih ur električne energije in tako primerjalne rezultate iz leta 2020 presegli za 0,3 odstotne točke. Nekoliko manjši od lanskega je bil le odjem ČHE Avče, ki je za potrebe črpanja decembra lani prevzela 37,1 milijona kilovatnih ur, kar je bilo za 1,5 milijona ali 4,1 odstotka manj kot leto prej.