Evropska komisija je objavila priporočila za pomoč energetsko intenzivnim panogam pri doseganju cilja EU za leto 2050.
Priporočila za preoblikovanje energetsko intenzivnih panog v EU je pripravila skupina strokovnjakov, z namenom, da bi pomagali energetsko intenzivnim panogam k doseganju vseevropskih ciljev za krožno in podnebno nevtralno gospodarstvo do leta 2050. Komisija je te cilje sicer predstavila novembra 2018 v strategiji Čist planet za vse.
Skupino strokovnjakov sestavljajo predstavniki enajstih panog, ki predstavljajo več kot polovico industrijske porabe energije v EU, kot so: industrija aluminija, jekla in cementa. Skupina je oblikovala okvir politike, katerega namen je vzpostaviti pravo ravnovesje med evropskimi podnebnimi cilji in potrebo po nadaljnji konkurenčnosti industrije. Ugotovitve skupine bo Komisija upoštevala pri prihodnjem evropskem zelenem dogovoru in industrijski strategiji EU.
Med priporočili so ukrepi, ki bi lahko omogočili prave tržne signale za privabljanje novih naložb in podjetjem pomagali uvajati stroškovno učinkovite rešitve za podnebno nevtralnost. Strokovnjaki se v priporočilih osredotočajo tudi na potrebo po zagotovitvi pravičnega prehoda ter izpostavljajo, da je treba delavcem zagotoviti prave spretnosti za prihodnost, skupnostim, ki so odvisne od teh panog, pa pomagati pri obvladovanju prehoda.
Ključni dejavniki uspeha so poudarjeni v okviru treh glavnih prednostnih nalog. Prva med njimi je ustvarjanje trgov za podnebno nevtralne in krožne izdelke, na primer z bolj strateško uporabo javnih naročil za izbor trajnostnih izdelkov in storitev. Z revizijo pravil leta 2014 je bilo javnim organom namreč omogočeno, da pri nakupu blaga in storitev uporabljajo javna naročila za doseganje okoljskih, družbenih ali inovacijskih ciljev. Strokovnjaki opozarjajo tudi, da je treba potrošnikom pomagati pri sprejemanju bolj informiranih odločitev.
Naslednja prednostna naloga je razvoj obsežnih pilotnih projektov na področju čistih tehnologij s ciljem, da se dajo na trg. Take projekte bi bilo treba podpreti s sredstvi EU in jim omogočiti lažji dostop do zasebnega financiranja.
Tretja glavna prednostna naloga pa je prehod na alternativne, podnebno nevtralne vire energije in surovin. Za ta prehod bi, na primer morali biti taki viri dostopni in razpoložljivi po globalno konkurenčnih cenah, potrebno bi bilo kartiranje energetske infrastrukture in oskrbe z energijo, obenem pa bi bilo treba spodbujati načelo energijska učinkovitost na prvem mestu.
Skupina strokovnjakov priporoča tudi ustanovitev opazovalnice za industrijski prehod, ki bi spremljala napredek industrije pri doseganju podnebne nevtralnosti in zagotavljala smernice.
V naslednjem koraku bo Komisija v začetku naslednjega leta priporočila predstavila državam članicam v okviru Sveta EU za konkurenčnost in Evropskemu parlamentu.
Komisija je oktobra 2015 ustanovila skupino na visoki ravni za energetsko intenzivne panoge. Skupino sestavljajo predstavniki držav članic, industrije in civilne družbe, njen namen pa je svetovati o politikah, relevantnih za energetsko intenzivne panoge. Panoge, zastopane v skupini, so septembra lani že predstavile poročilo kot skupni prispevek k strategiji Komisije Čist planet za vse.
Te panoge so v središču številnih vrednostnih verig in so ključnega pomena za naše gospodarstvo in delovna mesta. Prizadevajo si za cilje pariškega podnebnega sporazuma in priznavajo tako izzive kot priložnosti, ki jih prinaša prehod na podnebno nevtralnost. Med letoma 1990 in 2015 so emisije toplogrednih plinov uspele zmanjšati za 36 odstotkov. Naložbeni cikli v teh panogah so dolgi, zato je za uresničitev cilja za leto 2050 potrebno hitro ukrepanje.