Konec aprila se obeta mednarodna konferenca, na kateri naj bi govorili o nastajajoči Energetski uniji in prihodnosti domače energetike.
Slovenski nacionalni komite Svetovnega energetskega sveta in Energetska zbornica Slovenije organizirata 24. aprila v Ljubljani 3. mednarodno konferenco EPC III, s podnaslovom Razmislek o energetiki oziroma Nacionalni energetski kažipoti v leto 2055. Lahko bi dejali, da je letošnja konferenca nadaljevanje lani začetih razprav o nujnosti sodelovanja energetskih politik, saj bo osrednja tema tokrat namenjena Energetski uniji in v povezavi s tem tudi energetskemu konceptu Slovenije, ki ga v strokovnih krogih že nestrpno čakajo. Kot nam je povedal dr. Franc Žlahtič iz SNK WEC, jih je k organizacije že tretje mednarodne konference spodbudil tudi zelo dober odziv na prejšnji dve, pa tudi dejstvo, da je aktualnih vprašanj s področja energetike na pretek.
Dr. Franc Žlahtič ob tem poudarja, da se konec tega leta obeta tudi svetovna klimatska konferenca v Parizu, ki naj bi sprejela nove obvezujoče cilje, zato naj bi bila konferenca v Ljubljani tudi priložnost, da se pobliže seznanimo z izhodišči za vzpostavitev Energetske unije in preveritev, v kolikšni meri so z evropskimi cilji usklajena izhodišča za oblikovanje Energetskega koncepta Slovenije. Evropska unija je ob predstavitvi smernic za oblikovanje Energetske unije izpostavila 15 ključnih ciljev, poti do njih pa so označene do leta 2030 oziroma 2050. Evropska politika pri doseganju teh ciljev državam omogoča določeno prožnost, glavni namen pa je postopen prehod v nizkoogljično družbo in izpolnitev danih energetsko okoljskih zavez.
Napovedanih vrsta uglednih gostov
Glede na to, da je Slovenija del Evrope, pravi dr. Žlahtič, morajo biti tudi naša izhodišča pri oblikovanju podnebno energetske strategije preslikava teh ciljev, zato bo prvi del konference namenjen predstavitvi poglavitnih smernic EU. Da bo ta predstavitev kakovostna, so zagotovilo eminentni govorci, med katerimi bodo denimo tudi Violeta Bulc, evropska komisarka za promet,Peter Gašperšič, minister za infrastrukturo Republike Slovenije, Alberto Pototschnig, direktor Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev, Einari Kisel, regionalni vodja za Evropo pri sekretariatu Svetovnega energetskega sveta, prof. Jean Michel Glachant, direktor Šole za regulacijo in predstojnik katedre Loyola de Palacio na Evropskem univerzitetnem inštitutu v Firencah, László Varró, Mednarodna agencija za energijo, Vittorio Musazzi, generalni direktor Evropske mreže operaterjev prenosnih sistemov za zemeljski plin in Damjan Međimorec, podpredsednik upravnega odbora Evropske mreže operaterjev prenosnih sistemov za električno energijo.
Drugi del posvetovanja bo po besedah dr. Žlahtiča namenjen predvsem razpravi o glavnih področjih, ki naj bi jih imel nastajajoči Energetski koncept Slovenije in vključujejo tako področje regulacije trgov energije kot infrastrukturo in rabo ter oskrbo z energijo na vseh področjih. V tej luči bo posebna pozornost namenjena tudi prometu, ki je bistven porabnik fosilnih goriv in tudi velik onesnaževalec ozračja. Pri vseh teh razpravah, pa dodaja dr. Žlahtič, želimo v ospredje postaviti porabnika energije. Zato tudi ne bo šlo mimo razprave o tem, da je treba vse energetske projekte izvajati po načelih ekonomičnosti, zanesljivosti in trajnosti oziroma povedano nekoliko drugače, da je treba vzpostaviti dovolj dober zakonodajno okvir, ki bo v načrtovane energetske projekte pritegnil tudi zasebne vlagatelje.
Koliko je zgodba o energetski uniji uresničljiva?
Evropsko gospodarstvo se bolj kot kdajkoli prej zliva s svetovnimi. Nekatera izmed njih še vedno presenečajo z gospodarsko rastjo in s tem povezano porabo energije. Potreba po energiji in njena poraba je v večini rastočih gospodarstev še vedno postavljena pred okoljske cilje. Strateški boj za energetske vire po svetu je dolgoročen in ni naravnan po tržnih oziroma ekonomskih načelih »win-win«. Energetska politika Evropske unije zato po besedah dr. Žlahtiča potrebuje za svojo, globalni konkurenci izpostavljeno gospodarstvo, tudi dolgoročno in stabilno usmerjenost na področju energetske politike, zato so zahteve za njene spremembe in prilagoditve vse jasnejše.
Postavljena izhodišča za oblikovanje Energetske unije so dobra in prepričan sem, pravi dr. Žlahtič, da bodo globalna razmerja pritisnila na Unijo, da se bo osredotočila na poenotenje svoje politike. Sedem milijard ljudi, hitro rastoči milijardni trgi v Aziji in spremenjeni odnosi EU do Ruske federacije, so samo nekateri razlogi zaradi katerih se EU, če želi preživeti, mora nujno povezati. In tu se odpirajo nove priložnosti tudi za Slovenijo. Zato je bil drugi del konference poimenovan Nacionalno energetiko ustvarjamo ambiciozno in tvorno in tudi v njem si lahko obetamo veliko zanimivih razprav. Vabljeni !
Več o dogodku si lahko preberete tudi na spletni strani http://energypolicyconsidiration.eu/
Brane Janjić