Popolnoma jasnih odgovorov ne pozna nihče

Forum je bil prva priložnost za osvetlitev aktualnih pravnih in energetskih vidikov nepravočasnega sprejetja novega energetskega zakona, ki bi ga morali sprejeti do 3. marca 2011 in predvsem posledic, ki jih bo to prineslo. Direktive in uredbe namreč že veljajo in imajo že neposredni pravni učinek. Po drugi strani pa se porajajo številna vprašanja glede načina izvajanja uredb, ki jih je treba neposredno izvajati. Udeleženci so se seznanili tudi s premostitvenimi pravimi rešitvami do sprejetja novega energetskega zakona in z nekaterimi novimi rešitvami že revidiranega predloga energetskega zakona.  

Kaj bo po prvem januarju z omrežninami?  

Udeleženci foruma so največ časa namenili temi omrežnin. Dejstvo je, da je Ustavno sodišče aprila letos ugotovilo določene neustavnosti veljavnega energetskega zakona in podzakonskih aktov glede ureditve vseh vrst omrežnin. Tako glede povprečnih stroškov priključevanja kot glede prispevka za priključno moč. Ustavno sodišče namreč ugotavlja, da v energetskem zakonu ni zakonske podlage določanja omrežnine oziroma je ta pomanjkljiva. Rok, do katerega je treba neustavnost odpraviti je 20. maj 2012. To praktično pomeni, da Eles, elektrodistribucijska podjetja in pogosto tudi distributerji zemeljskega plina od prvega januarja dalje, ko se izteče tekoče regulativno obdobje, nimajo več pravne osnove za zaračunavanje teh prispevkov. Rešitev tega problema je zapisana v novem energetskem zakonu, ki pa še ni sprejet. Po besedah prof. dr. Rajka Pirnata, ki se že od leta 1994 ukvarja z energetskim pravom, obstaja majhna verjetnost, da bi bil glede na trenutne politične okoliščine sprejet tudi do tega datuma, zato je čim prej treba najti drugo ustrezno rešitev. Kakšne bodo posledice nezaračunavanja teh prispevkov, je še zlasti zanimalo elektrodistribucijska podjetja. Opozorili so, da se odpira možnost, da bodo odjemalci, ki so prispevke pred tem datumom plačevali, zahtevali povrnitev teh prispevkov. Ob tem pa se pojavlja vprašanje, kako je s sprožanjem ustavnih sporov v času, ko ni zakona, kdo je odgovoren za odločanje o pritožbah ter kdo bo odškodninsko odgovoren. Opozorili so tudi na mnenje Ustavnega sodišča, da so ti prispevki državne dajatve in ne prihodek sistemskega operaterja distribucijskega omrežja oziroma sistemskega operaterja prenosnega omrežja. 

Jasnih odgovorov na vsa ta vprašanja niso našli, kot svetuje prof. dr. Pirnat, naj podjetja od prvega januarja teh prispevkov uporabnikom ne zaračunavajo, saj bi bilo to v nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča. Rešitev za nastalo pravno negotovost je treba najti čim prej. Kot je še povedal, ni težava v tem, da bi bilo zaračunavanje teh prispevkov neustavno, pač pa v tem, da ni urejeno z zakonom. (pb)