Mednarodna agencija za energijo IEA v svojem najnovejšem poročilu o predvidenem gibanju na globalnem trgu z električno energijo do leta 2025 ugotavlja, da se bo povpraševanje po elektriki v navedenem obdobju še nekoliko povečalo in preseglo 2-odstotno rast iz minulega leta ter tudi 2,4 odstotno rast, ki je bila značilna za obdobje pred izbruhom pandemije. Več kot 70 odstotkov povečanja povpraševanja po električni energiji naj bi v naslednjih letih prišlo iz Kitajske, pri čemer pa poznavalci ob tem opozarjajo, da bo razvoj dogodkov odvisen predvsem od opustitve strogih protikovidnih ukrepov oziroma okrevanju tamkajšnjega gospodarstva. Trenutne napovedi tudi kažejo, da bo kitajski delež v globalnem kolaču porabe električne energije leta 2025 dosegel novo rekordno vrednost in iz četrtinskega deleža v letu 2025 zrasel na četrtinski delež. K povečanemu povpraševanju pa naj bi poleg azijskih držav prispevale tudi druge razvite države, ki želijo z večjo elektrifikacijo gospodarstva, ogrevanja in prometa zmanjšati uporabo fosilnih goriv in z njimi povezane emisije toplogrednih plinov. Po ocenah IEA je ob tem spodbudno to, da naj bi večino dodatnih potreb po električni energiji v naslednjih treh letih pokrili s povečano proizvodnjo iz obnovljivih virov in iz jedrskih elektrarn, s čimer naj bi vsaj zamejili dodatne emisije CO2 iz energetskega sektorja. Pri tem pa gre upoštevati, da bo zmanjšanje uporabe plinskih in premogovnih elektrarn v EU v precejšnji meri nevtraliziralo povečanje izrabe teh energetskih virov na Srednjem vzhodu in v Aziji, in to kljub hkratni gradnji novih jedrskih elektrarn in ponovnem zagonu nekaterih nukleark na Japonskem. Z drugimi besedami to pomeni, da bodo rekordne emisije CO2 iz energetskega sektorja na globalni ravni, ki smo jim bili priča lani, žal ostale na približno enaki ravni tudi v naslednjih nekaj letih.
Delež obnovljivih virov pri proizvodnji elektrike se povečuje
Delež proizvodnih enot iz obnovljivih virov naj bi se po pričakovanjih tudi v naslednjih letih še povečeval, in sicer naj bi leta 2025 na globalni ravni dosegel že 35 odstotkov, kar je za 7 odstotkov več kot v lanskem letu. Hkrati naj bi se tudi še naprej zmanjševal delež premogovnih in plinskih elektrarn, vse skupaj pa naj bi vendarle prispevalo k postopnemu zmanjševanju emisij iz energetskega sektorja, ki naj bi bilo še zlasti opazno v Evropi, kjer naj bi se emisije v naslednjih treh letih zmanjševale s kar 10-odstotno letno stopnjo. Raziskovalci IEA ob tem še ugotavljajo, da je bilo minulo leto, kar se tiče povpraševanja po električni energiji, po posameznih regijah precej različno, pri čemer je bilo v Indiji zaznati visoko rast, na Kitajskem je bila ta zaradi protikovidnih ukrepov zmerna in v ZDA po zaslugi oživitve gospodarskih dejavnosti precejšnja. V EU pa je bila poraba električne energije v primerjavi z letom prej celo za 3,5 odstotka nižja. Razlogov za to je več, strokovnjaki pa so si edini, da na porabo vse bolj vplivajo tudi vremenske razmere. Tako smo se lani v EU in na Kitajskem srečevali s sušo in posledično precejšnjim izpadom proizvodnje iz hidroelektrarn, na skoraj vseh celinah pa občasno tudi s hudimi vročinami, ki so vplivale na povečano porabo zaradi uporabe klimatskih naprav.