Gospodinjstva, ki jih oskrbuje Elektro Maribor, so v letu 2013 porabila za 1,8 odstotka več električne energije kot leto prej.
Družba Elektro Maribor je v letu 2013 distribuirala 2.166 GWh električne energije, kar je za 0,1 odstotka več kot leta 2012. Ob tem je bila poraba gospodinjskih odjemalcev večja za 1,8 odstotka, poraba poslovnih odjemalcev pa je bila v enakem obdobju za 0,9 odstotka manjša.
Elektro Maribor je sicer lani iz prenosnega omrežja in proizvodnih virov priključenih na distribucijsko omrežje prevzel za 0,2 odstotka manj energije kot leta 2012, pri čemer je bilo iz prenosnega omrežja prevzeto 1.986 milijonov kWh električne energije oziroma za 0,5 odstotka manj kot leta 2012. Proizvodni viri (male elektrarne in kogeneracije) pa so skupno proizvedle 296 milijonov kWh , kar je bilo za 2 odstotka več kot leto prej.
Povedano nekoliko drugače, energija iz prenosnega omrežja je pokrila 87 odstotkov potreb, proizvodni viri na območju Elektra Maribor pa so prispevali 13 odstotkov potrebne energije, kar je največ v sodobni zgodovini podjetja. V obdobju 2005 do 2013 se je tako obseg proizvodnje iz razpršenih virov (male hidroelektrarne, elektrarne na bioplin in zemeljski plin ter sončne elektrarne) povečal kar za štirikrat. Leta 2005 je denimo bilo na distribucijsko omrežje Elektra Maribor priključenih le 40 elektrarn s skupno močjo 38 MW, medtem, ko je njihovo število lani doseglo že 1.251 proizvodnih virov s skupno močjo 157 MW.
Kot pravijo v Elektru Maribor, imajo razpršeni proizvodni viri večplastne učinke. Zahtevajo tudi dodatna vlaganja v obstoječo elektrodistribucijsko infrastrukturo, dodatne ukrepe in aktivnosti pri njihovem vključevanju v omrežje in spremljanju obratovanja, lahko pa tudi negativno vplivajo na kakovost napetosti in zanesljivost obratovanja omrežja.
Za zagotavljanje zanesljive in kakovostne oskrbe prebivalcev in gospodarstva z električno energijo so zato nujna dodatna vlaganja v razvoj omrežja in izvajanje drugih ukrepov, kot je denimo uvajanje sistemov naprednega merjenja. Na območju Elektra Maribor je tako vanj vključenih že več kot 86 tisoč merilnih mest oziroma 720 transformatorskih postaj ali že 40 odstotkov vseh merilnih mest, kar je eden večjih deležev v državi.
Zanimiv je tudi podatek o gibanju konične moči, pri čemer je bila ta na območju Elektra Maribor lani najvišja decembra in je znašala 390 MW. V letu 2012 je bila najvišja v februarju in je znašala 409 MW, kar je bila posledica nizkih temperatur. Na rast konične obremenitve tudi sicer v največji meri vplivajo klimatski dejavniki, pa tudi gospodarska aktivnost (povečevanje obremenitev obstoječih ter priključevanje novih odjemalcev in proizvajalcev). V zadnjih tridesetih letih je sicer v polovici primerov prišlo do najvišje konične moči v decembru, v tretjini primerov pa v januarju, pri čemer je konična moč od leta 2005 v povprečju naraščala po 1,3-odstotni stopnji na leto.
Podatek o konični moči je še posebej pomemben pri načrtovanju razvoja elektrodistribucijskega omrežja, ki mora biti dimenzionirano tudi glede na konično moč. Če ta raste, je treba omrežje dodatno okrepiti in tudi v to so usmerjena naložbena prizadevanja Elektra Maribor.
Lani za naložbe dobrih 21 milijonov evrov, letos še 2 milijona več
Elektro Maribor je v letu 2013 za investicije namenil 21,1 milijona evrov, od tega dobro polovico iz lastnih virov. V letu 2014 načrtujejo še nekaj več naložb, in sicer naj bi zanje namenili približno 22,7 milijona evrov, kar je 7,6 odstotka več kot lani.Skoraj tri četrtine potrebnih sredstev zanje bodo zagotovili iz lastnih virov, vse naložbe pa so usmerjene k povečanju zanesljivosti in kakovosti oskrbe njihovih odjemalcev.
Tako so lani končali pomembno obnovo RTP Radvanje, za kar so odšteli 2,9 milijona evrov. Začela se je tudi gradnja nove nadomestne RTP 110/20 kV 2×20 MVA Podvelka. Vrednost investicije, na kateri bodo letos izvedena zaključna dela, je 3,3 milijona evrov.
Letos načrtujejo še obnovo RTP Slovenska Bistrica, katere vrednost je ocenjena na 1,6 milijona evrov, na celotnem oskrbnem območju pa je predvidena tudi obnova in novogradnja 96 kilometrov srednje in nizkonapetostnih kablovodov, 123 kilometrov srednje in nizko napetostnih nadzemnih vodov in 100 transformatorskih postaj. Od sicer skupno predvidenih 22,7 milijona investicij, je za srednje in nizkonapetostno omrežje predvideno približno 12,7 milijona evrov, kar je približno 27 odstotkov več kot lani.
Poleg tega naj bi v sistem naprednega merjenja vključili še dodatnih 16.000 merilnih mest, potekajo pa tudi aktivnosti na pridobivanju gradbenega dovoljenja za izgradnjo 2×110 kV daljnovoda RTP Murska Sobota–RTP Mačkovci, ki ga pogojuje tudi evropski projekt elektrifikacije železnic.
Ob tem gre še omeniti, da bodo v Elektru Maribor večino investicij izpeljali v lastni režiji. V okviru projektnega zaposlovanja bodo tako zanje za določen čas dodatno zaposlili skoraj sto elektromonterjev, voznikov strojnikov, zidarjev in pomožnih delavcev.
Brane Janjić