V lanskem letu se je poraba primarne energije v EU močno zmanjšala in padla na 1.236 milijonov ton ekvivalenta nafte (Mtoe), kar je sicer za 5,8 odstotka več od zastavljenega cilja za energetsko učinkovitost za leto 2020. Vendar je to še vedno 9,6 odstotka manj od cilja za leto 2030, kar pomeni, da je treba prizadevanja za izboljšanje energetske učinkovitosti ohraniti tudi v prihodnjih letih. Končna poraba energije je dosegla 907 Mtoe, kar je za 5,4 odstotka več od zastavljenega cilja za energetsko učinkovitost za leto 2020 in 7,2 odstotka manj od cilja za leto 2030.
Poraba energije v EU je leta 2020 dosegla najnižjo raven po letu 1990 (prvo leto, za katero so na voljo podatki), na kar so v veliki meri vplivali učinki pandemije koronavirusa. Poraba energije v EU je bila najvišja v letu 2006 in znašala 15,1 odstotka več od zastavljenega cilja za energetsko učinkovitost za leto 2020, poraba končne energije pa je bila devet odstotkov višja od tega cilja.
V primerjavi s povprečjem 2017–2019 se je poraba primarne energije na ravni EU zmanjšala za 9,9 odstotka, poraba končne energije pa za 8,4 odstotka. Velik del tega padca je posledica omejitev, povezanih s pandemijo.
V primerjavi s povprečjem 2017–2019 se je poraba primarne energije zmanjšala v vseh državah članicah EU. Največji padec porabe je bil zabeležen v Estoniji (za 21,2 odstotka), Španija (za 14,8 odstotka) in Ciper (za 13,4 odstotka). Najmanjši padec pa je statistični urad zabeležil v Litva (za 0,7 odstotka), na Madžarskem (za 2,5 odstotka) in v Romuniji (za 4,5 odstotka).
V splošnem je bil podoben padec zabeležen tudi pri končni porabi energije v primerjavi s povprečjem v letih 2017-2019. Največji padec so zabeležili Malta (za 17,4 odstotka), Ciper (za 15,9 odstotka) in Španija (za 14,2 odstotka), najmanjšega pa Romunija (za 0,3 odstotka), Madžarska in Švedska (vsaka za 2,9 odstotka).