Kot ugotavljajo v Eurostatu, je zmanjšanje porabe v minulem letu predvsem posledica uvedbe ukrepov Sveta Evrope za zmanjšanje odvisnosti od uvoza ruskega plina in postavitve ciljnih vrednosti o skupnem zmanjšanju porabe zemeljskega plina vsaj za 15 odstotkov v obdobju od avgusta 2022 do marca letos glede na enako obdobje v minulih petih letih (kot je znano se je poraba plina v navedenem ciljnem obdobju zmanjšala celo za 17,7 odstotka).
Porabo plina so v letu 2022 občutno zmanjšale praktično vse evropske države (razen Irske in Malte), pri čemer za desetino ali več tudi največje porabnice, in sicer Nemčija, ki je s porabljenimi 3,07 milijona TJ odjem glede na leto 2021 lani zmanjšala za 15,4 odstotka, Italija za 9,9 odstotka (2,61 milijona TJ) in Francija za 9,6 odstotka (1,54 milijona TJ).
Drugače pa je bil za 6,6 odstotka ali dobrih 1,6 milijona TJ lani v primerjavi z letom prej manjši tudi uvoz zemeljskega plina. Čeprav sta glavni državi dobaviteljici tudi lani bili Norveška in Rusija, so se razmerja v primerjavi z letom 2021 precej spremenila, tako da se je delež Norveške povečal na 24,4 odstotka, delež Rusije pa zmanjšal na 15,23 odstotka (v letu 2021 je bil njun delež približno enak – 24 – odstoten). Na drugi strani, pa se je lani precej povečal uvoz plina iz ZDA (9,8-odstoten delež), Alžirije (8,3-odstoten delež), Katarja (6,7-odstoten delež) in nekaterih drugih manjših dobaviteljev.