Proizvodnja svetovnih jedrskih reaktorjev je leta 2022 znašala 2545 TWh električne energije in je bila 108 TWh nižja od proizvodnje leta 2021. Medtem ko so v Aziji beležili rast, pa je proizvodnja v Evropi nekoliko upadla.
Evropo je leta 2022 zajela energetska kriza, ki je bila posledica širših geopolitičnih razmer. To se je odražalo tudi na jedrski proizvodnji. V poročilu World Nuclear Performance Report, ki ga je izdalo svetovno jedrsko združenje World Nuclear Association, ugotavljajo, da so v Evropi na zmanjšano proizvodnjo električne energije najbolj vplivali trije dejavniki: popravila in drugi izpadi francoskih reaktorjev, zaprtje treh nemških nukleark in vojna v Ukrajini, zaradi katere se je ustavila jedrska elektrarna v Zaporožju. Evropska proizvodnja je bila v letu 2022 zato 134 TWh manjša od proizvodnje v letu 2021.
Azijska proizvodnja je na drugi strani leta 2022 zrasla za 37 TWh v primerjavi z letom poprej. V zadnjem desetletju so v Aziji več kot podvojili svoje jedrske zmogljivosti, ki so medtem že presegle evropske. Ob načrtovani nadaljnji širitvi jedrskih reaktorjev v Aziji je pričakovati nadaljevanje trenda rasti tudi na področju proizvodnje električne energije.
Leta 2022 so na omrežje prvič priključili dva nova jedrska reaktorja na Kitajskem, po enega pa na Finskem, v Pakistanu, Južni Koreji in v Združenih Arabskih Emiratih. Gradnja novih reaktorjev je v povprečju trajala 89 mesecev – najdlje, kar 199 mesecev, so gradili finski Olkiluoto 3, najhitreje pa pakistanski Karachi 3, ki je bil zgrajen v pičlih 69 mesecih.
Lani so gradnjo petih novih reaktorjev začeli na Kitajskem, dveh v Egiptu in enega v Turčiji. Kar 60 reaktorjev je bilo po vsem svetu še v gradnji, največ (20) na Kitajskem. Lani so v svetu zaprli pet reaktorjev – tri Hinkley Pointove v Združenem kraljestvu ter po enega v ZDA in Belgiji. Načrtovano zaprtje še zadnjih treh nemških reaktorjev pa so prestavili in jih dokončno zaprli letos aprila.