Poslanci zavrnili novelo energetskega zakona

Kot je znano, je ministrstvo za infrastrukturo pred kratkim pripravilo predlog sprememb in dopolnitev Energetskega zakona (EZ-1) in ga posredovalo v proceduralni postopek po skrajšanem postopku. Poglavitni cilj novele zakona je bil, kot so ob njegovi vložitvi razložili na Ministrstvu za infrastrukturo, odprava nedoslednosti pri prenosu Direktive 2010/31/EU in Direktive 2012/27/EU, dopolnitev in spremembe določb v povezavi z odločbo Ustavnega sodišča ter dopolnitev zakona z manjšimi spremembami. Z novelo zakona bi tudi uredili še nekatere manjše spremembe, ki so vezane na prednostno dispečiranje in določitev pravnih podlag za bolj jasne določitve obveznosti za posamezne udeležence na energetskem trgu ter odpravili posamezne nedoslednosti. 

V nadaljevanju javne razprave v zvezi z omenjeno novelo energetskega zakona se je pokazalo, da poslance najbolj motijo dopolnitve, ki se nanašajo na uvedbo plačila za izvajanje storitve primarne regulacije, ki je namenjena temu, da je v regulacijskem območju vsak trenutek zagotovljeno ravnotežje med proizvodnjo in porabo, tudi v primeru izpadov proizvodnih enot ali večjih porabnikov. Primarno regulacijo bi s sprejetjem predlaganih sprememb izvajale tiste elektrarne, ki bi bile izbrane na javnih razpisih sistemskega operaterja. Precej prahu pa je med poslanci dvignil tudi predlog, po katerem bi zamejili koncesije, ki jih hidroelektrarne plačujejo občinam, in sicer te v primeru novih hidroelektrarn z več kot deset megavatov instalirane moči ne bi smele preseči 14 odstotkov prihodkov od prodaje električne energije.

Glede na to, da smo s predlaganimi spremembami in dopolnitvami energetskega zakona nameravali odpraviti tudi posamezne očitane kršitve rokov glede prenosa evropske v nacionalno energetsko zakonodajo, se zdaj zastavlja vprašanje, ali bodo zaradi zavrnitve novele energetskega zakona, s strani Evropske komisije v kratkem morebiti sledile kakšne dodatne sankcije.