V zvezi s Holdingom Slovenske elektrarne se v zadnjem času piše predvsem v povezavi s projektom TEŠ 6 in težavah, ki jih je ta prinesel, pri čemer pa se pogosto pozablja, zakaj je bil sploh ustanovljen in v kolikšni meri vsa ta leta izpolnjuje prvotne cilje. Naj spomnimo, ob ustanovitvi HSE je bil poglavitni namen združiti investicijski potencial določenih elektroenergetskih družb in zagotoviti učinkovitejše trženje proizvedene električne energije skupine. In, če sklepamo po dosedanjih poslovnih rezultatih in že izpeljanih ter načrtovanih projektih, to svoje poslanstvo HSE nadvse uspešno opravlja. O tem, kakšna prihodnost glede na aktualne tržne razmere in nekatera odprta vprašanja čaka HSE in celotno skupino, smo se pogovarjali z direktorjem Blažem Košorokom.
Močno smo že zakorakali v poslovno leto 2014. Kaj kažejo rezultati poslovanja za leto 2013 in kakšni so podatki za prvo letošnje tromesečje?
Poslovno leto 2013 bomo sklenili zelo uspešno in celo nad pričakovanji, pri čemer pa o konkretnih številkah do končane revizije še ne morem govoriti. Vsekakor so se lani na naše poslovanje pozitivno odrazile izjemne hidrološke razmere, v prid pa nam je bilo tudi dejstvo, da smo v preteklosti sklenili dobre prodajne pogodbe, ki so nam kljub zaostrenim razmeram na trgu omogočile solidne poslovne rezultate. Za zdaj dobro kaže tudi za letos, saj je hidrologija tudi v teh prvih letošnjih mesecih izjemna, pri čemer pa se bodo spremenjene razmere na trgu z rekordno nizkimi cenami na referenčnih borzah zagotovo poznale tudi pri našem končnem poslovnem rezultatu. Kljub temu ocenjujemo, da je letošnji načrtovani pozitivni poslovni rezultat v višini približno 50 milijonov evrov dosegljiv. Gre torej še vedno za zelo soliden poslovni izid, čeprav je res, da so bile dolgoročne napovedi v preteklosti bolj optimistične. Sicer pa smo lani skupno prodali približno 28 TWh električne energije, od tega slabih 10 TWh na domačem trgu.
Je mogoče iz povedanega sklepati, da HSE nima več likvidnostnih težav?
Zaostrene finančne likvidnostne razmere so še vedno na dnevnem redu in ena osrednjih tem, o kateri se pogovarjamo v skupini. Tudi za uresničitev navedenih pričakovanj bomo vsi skupaj morali še veliko narediti na racionalizaciji in optimizaciji poslovanja, predvsem na strani zniževanja stroškov, in sicer v prvi vrsti vzdrževanja in storitev ter na koncu tudi stroškov dela. Če se bo trenutno stanje nadaljevalo še nekaj časa, bodo napovedi o tem, da utegnemo zabresti v hude težave, še korak bliže realnosti, zato se je treba nanje pravočasno in ustrezno pripraviti.
V kolikšni meri ob tem drži, da je izvirni greh finančnih težav mogoče iskati v projektu TEŠ 6 in da so zaradi tega upočasnjeni vsi drugi investicijski projekti v skupini?
Celotna skupina je zagotovo obremenjena z odlivi, ki jih imamo zaradi projekta TEŠ 6. Dejstvo je, da smo se znašli v nekem času in prostoru, ki je drugačen od tistega, ki je bil napovedan. Pri tem imam v mislih predvsem zmanjšanje prihodkov zaradi občutnega padca cen. Hkrati pa je treba poudariti, da v HSE delamo vse, da zagotovimo nadaljevanje in čim prejšnje dokončanje tega projekta. Kolegi iz TEŠ pa morajo tudi storiti vse, da bo njihovo poslovanje optimalno in čim bolj racionalno in bo potekalo v smeri, da ne bodo več potrebovali naše pomoči. Ta hip se soočamo z nekimi začasnimi in delnimi rešitvami, ki so sicer z aktualnega zornega kota v redu, a se bo treba čim prej usmeriti tudi bolj v prihodnost. V čas, ko bo treba določene obveznosti tudi poravnati. Brez določne racionalizacije poslovanja in dodatnega zadolževanja pri tem ne bo šlo.
Sicer pa je razvojni načrt skupine relativno star in zato delamo novega. Dejstvo sicer je, da je zaradi bloka 6 glavnina naših razpoložljivih sredstev usmerjena v dokončanja izgradnje. Ob tem tudi popolnoma razumem določena negodovanja preostalih družb v skupini, ki se mogoče čutijo zapostavljene. Na drugi strani pa bi tudi jaz rad videl neke projekte in investicijske programe, ki imajo pozitivne ekonomske učinke tudi ob sedanjih tržnih cenah. Drugače pa smo v zadnjem času uspešno zgradili HE Krško, ki je s 1. aprilom v rednem obratovanju, konec marca smo postavili temeljni kamen za HE Brežice, ki ji že pospešeno sledi HE Mokrice, ukvarjamo se s srednjo Savo. Zanimiva ostajata tudi projekta ČHE Kozjak in izgradnje HE na Muri. Gre torej za vrsto zanimivih projektov, ki jih je treba pripraviti do te mere, da jih bomo lahko, ko bodo to razmere dopuščale, začeli izvajati.
Uvodoma ste omenili ugodno lansko in tudi letošnjo hidrologijo, ki je za skupino seveda izjemno pozitivna, termo del pa verjetno postavlja v neugoden položaj?
Treba se je zavedati, da je HSE kot skupina sestavljena iz komplementarnih elementov, da imamo v njej hidro in termo del, ki se dobro dopolnjujeta. V zadnjih dveh letih je res v ospredju hidro del, tako po ugodnih razmerah za proizvodnjo električne energije kot posledično tudi poslovnih rezultatih, se pa lahko situacija zelo hitro obrne. Čar skupine HSE je ravno v tem, da imamo oba vira in jih lahko po potrebi ustrezno izrabljamo. Delati dolgoročne napovedi zgolj na osnovi trenutnih razmer je zelo težko in kombinacija virov, ki jo imamo, je tista na kateri moramo delati. Je pa seveda ob tem treba upoštevati aktualne razmere na trgu, ki se po oceni strokovnjakov v kratkem ne bodo bistveno spremenile.
Veliko se je v zadnjih mesecih govorilo tudi o NIP 6. So usklajevalni procesi zdaj končani in imate nek verodostojen dokument?
NIP 6 so izdelali kolegi iz TEŠ in ga predložili vsem pristojnim odborom in organom. Nanj je bilo kar nekaj pripomb, ki so bile pozneje upoštevane in menim, da kakšnih dramatičnih zapletov v zvezi s tem ni več pričakovati. Ko bodo nanj dali končno mnenje vsi ključni deležniki, ga bomo poslali še v proučitev lastniku oziroma vladi.
Vemo, da je bila ena glavnih spornih točk cena premoga, ki je eden ključnih elementov ekonomike projekta. Je ta zdaj znana in dokončna?
Pri dajanju ocene o tem, ali je cena 2,25 evra za GJ realna in dosegljiva ali ne, je treba biti zelo pazljiv. Skupina HSE, v kateri je tudi Premogovnik Velenje, je dala zavezo lastniku pri podpisu poroštvene pogodbe, da bodo določni parametri dosegljivi. Eden izmed postavljenih pogojev, to je cena projekta, je že padel. Lahko le rečem, da bomo storili vse, kar je v naši moči, da bo cena premoga, na kateri tudi temelji ekonomika projekta, dosegljiva. S tem namenom izdelujemo tudi načrt finančnega in poslovnega prestrukturiranja Premogovnika Velenje in skupine PV.
Menite, da smo brez strateških partnerjev sploh še zmožni sami speljati kakšnega večjih energetskih projektov?
Predvsem za hidro projekte velja, da jih lahko sami izpeljemo skoraj v celoti. Še več pa bi lahko naredili, če bi stopili skupaj in znali preseči razlike ter povezati znanje, ki ni samo v elektrogospodarstvu, ampak tudi v posameznih zasebnih družbah, kot sta denimo Kolektor in RGP. Potem bi lahko bili še bolj uspešni ne le doma, ampak tudi na tujih trgih. Čeprav nas ni veliko, je pri nas akumuliranega veliko znanja, ki je na vseh ravneh, od proizvodnje do prenosa in distribucije, včasih skoraj neverjetno. Morali pa bi se tudi čim prej otresti strahu pred strateškimi partnerji, ki lahko veliko prispevajo k uspešnosti posameznih projektov.
Brane Janjić
Celoten pogovor z Blažem Košorokom si lahko preberete v naslednji številki revije Naš stik.