Slovenija spodbuja uporabo alternativnih goriv
Skupaj je bilo v letu 2020 za ukrepe spodbujanja uporabe alternativnih goriv v prometu porabljenih 14.881.471,00 evrov javnih sredstev. Vsa sredstva se nanašajo na ukrepe za spodbujanje elektromobilnosti, sofinanciranje nakupa 1107 lahkih vozil kategorije osebnih vozil M1 in lahkoh tovornih vozil N1, kreditiranje 275 vozil, sofinanciranje nakupa 3 avtobusov za prevoz potnikov ter sofinanciranje vzpostavitve 39 polnilnih postaj. Za spodbujanje uporabe plina ter tehnologij gorivnih celic in vodika v letu 2020 ni bilo izplačanih sredstev v okviru izvajanja akcijskega programa za alternativna goriva v prometu. Prav tako se v letu 2020 ni izvedlo skupno javno naročilo vlade za nakup vozil.
Akcijski program za leto 2022 in 2023
Promet prispeva skoraj tretjino emisij toplogrednih plinov v Sloveniji oziroma več kot polovico v netrgovalnem sektorju in je pomemben vzrok za onesnaženost zraka v mestih. Trajna rešitev za ta izziv je prehod na trajnostno mobilnost z nizkimi emisijami ogljika in onesnaževal zraka s poudarkom na aktivni mobilnosti in javnem potniškem prometu. Akcijski program zajema skupaj 19 ukrepov in je razdeljen na tri sklope: vozila in infrastruktura za alternativna goriva, normativne ureditve ter raziskovalni projekti, študije in drugi komplementarni ukrepi. Program je bil prenovljen na način, da je pregleden in vsebuje ukrepe kot izhajajo iz načrtov in programov organov državne uprave ter so del proračuna za leti 2022 in 2023. Za doseganje ciljev, povezanih s postopkom razogljičenja prometa v Sloveniji in z doseganjem indikativnih ciljev OPTGP ter udejanjanje zavez, sprejetih v Republiki Sloveniji in obvez Republike Slovenije na osnovi mednarodnih sporazumov in zakonodaje EU, bo treba v prihodnjih letih spremeniti strukturo vozil v Sloveniji. Strategija opredeljuje optimalni scenarij strukture voznega parka v cestnem prometu za štiri kategorije vozil: Prva so osebni avtomobili pri katerih predvideva povečanje deleža osebnih avtomobilov na alternativna goriva oziroma na alternativni pogon v celotnem slovenskem voznem parku avtomobilov do leta 2030 na 20 odstotkov, predvideva tudi povečanje deleža lahkih tovornih vozil na alternativna goriva v celotnem slovenskem voznem parku lahkih tovornih vozil do leta 2030 na 13,5 odstotkov. Pri avtobusih predvideva povečanje deleža avtobusov na alternativna goriva v celotnem slovenskem voznem parku avtobusov do leta 2030 na 41,25 odstotkov, in pri težkih tovornih vozilih predvideva povečanje deleža težkih tovornih vozil na alternativna goriva v celotnem slovenskem voznem parku težkih tovornih vozil do leta 2030 na 28,1 odstotkov. Struktura voznega parka se bo spreminjala glede na prve registracije vozil na alternativna goriva.
Pomemben je razvoj polnilne infrastrukture
Skladno s cilji Strategije je predviden razvoj polnilne infrastrukture za alternativna goriva sorazmerno z naraščajočim številom vozil na alternativni pogon. Strategija predvideva razvoj polnilne infrastrukture za električna baterijska vozila in priključne hibride, vozila na vodikove gorivne celice, stisnjen zemeljski plin ter utekočinjen zemeljski plin. Akcijski program predvidevata tri glavne skupine ukrepov: elektromobilnost, uporabo plina (ogljikovodiki) ter uporabo vodika in tehnologij gorivnih celic.