Posvet o zanesljivosti oskrbe z električno energijo

V organizaciji Slovenskega nacionalnega komiteja Svetovnega energetskega sveta in Energetske zbornice Slovenije je včeraj v Ljubljani potekala konferenca, katere rdeča nit je bila iskanje odgovora na vprašanje, kako v sedanjih razmerah na evropskem energetskem trgu zagotoviti zanesljivost  oskrbe z električno energijo. Dogodek je bil posvečen tudi preminuli direktorici Agencije za energijo Ireni Praček, ki je s svojim delom veliko prispevala k razvoju slovenskega energetskega trga in oblikovanju regulatornih okvirov.

Kot je uvodoma izpostavil predsednik SNK WEC dr. Franc Žlahtič, se Slovenija nahaja pred pomembno odločitvijo postavitve dolgoročnega  energetskega koncepta, v okviru katerega se odpira tudi pomembno vprašanje nadaljnje zanesljivosti oskrbe. Ob tem bo treba oceniti dosedanje vplive deleža obnovljivih virov na zanesljivost elektroenergetskega sistema, predvideti prihodnja dogajanja in razvoj tehnologij, ki bodo oblikovala podobo prihodnjih elektroenergetskih sistemov. Cene vseh energentov so izjemno padle, je dejal dr. Žlahtič, pri tem pa se ne srečujemo tudi z zniževanjem računov za porabljeno energijo, ki so ravno nasprotno zaradi različnih storitev in dajatev vse višji. Evropski energetski trg je sicer zelo aktiven, pri čemer pa se srečujemo z pomanjkanjem skupnih usmeritev na ravni EU, saj države oblikujejo lastne energetske koncepte in nacionalne energetske politike. Učinki politik velikih sistemov imajo velike vplive na manjše sisteme, zato se postavlja vprašanje, kako oblikovati trg, da se bo sposoben odzivati na vse te pojave in bo preprečil hujše motnje pri oskrbi z električno energijo. Gre za vprašanja, je sklenil dr. Žlahtič, s katerimi se aktivno ukvarja tudi Evropska komisija in so povezana z zasnovo enotnega energetskega trga, pri čemer so ključne dileme ali spodbujati še večjo odprtost trga ali vendarle z dodatnimi mehanizmi zagotoviti večjo regulacijo in mogoče del stroškov za sistemske storitve prenesti tudi na proizvajalce.
V nadaljevanju je ključna izhodišča nastajajočega energetskega koncepta Slovenije predstavila Urška Dolinšek iz Ministrstva za infrastrukturo, pri čemer je poudarila, da je zanesljivost oskrbe poleg konkurenčnosti in okoljske sprejemljivosti eden ključnih elementov koncepta. Kot je povedala, je ministrstvo na predstavljena izhodišča v predpisanem roku prejelo 60 pripomb različnih družb in organizacij. Te zdaj skrbno pregledujejo, do konca leta pa naj bi objavili tudi analizo komentarjev.

Potrebna je nova zasnova trga

Sedanja odstopanja in različne obremenitve posameznih držav je po ugotovitvah študije o Zanesljivosti oskrbe na evropskem trgu, ki jih je predstavil Carsten Rolle iz nemškega komiteja Svetovnega energetskega sveta, mogoče odpraviti predvsem v okviru vzpostavitve enotnega notranjega energetskega trga, pri čemer pa bo treba razrešiti še nekatera pereča odprta vprašanja. Tako Evropa še vedno nima enotne definicije glede zanesljivosti oskrbe in so te prilagojene posameznim državam, prav tako pa še ni niti dogovora o tem, kako naj bi zanesljivost sploh merili. Nanjo ima po njegovih besedah velik vpliv tudi povečevanje deleža nestabilnih obnovljivih virov energije, ki bi jih bilo lažje obvladovati na enotnem trgu. Zato se Nemčija s sosednjimi državami že pogovarja o vzpostavitvi vsaj širšega regionalnega trga. Da je vzpostavitev enotnega evropskega energetskega trga prava rešitev, je bila mnenja tudi predstavnica Eurelectrica Marion Labatut, ki je poudarila, da je dokončanje procesov vzpostavitve enotnega trga ključnega pomena za stroškovno učinkovit preporod energetskih sistemov. Kot je dejala je bilo v EU v zadnjih desetih letih postavljenih za 150 GW sončnih in vetrnih elektrarn, do konca desetletja pa naj bi jih dobili še nekaj deset GW, kar močno vpliva na dogajanja na energetskem trgu. Tržna negotovost se povečuje za vse udeležence, cene energije se znižujejo, hkrati pa se odpirajo vprašanja zanesljivosti in prilagodljivosti. Obnovljivi viri bi se po njenih besedah morali vključevati v omrežje ob upoštevanju njegovih značilnosti, zagotoviti pa bi bilo treba tudi jasne signale za investitorje. Kot je še povedala, je v Evropi s ciljem povečanja zanesljivosti oskrbe že veliko držav uvedlo različne mehanizme spodbujanja ohranjanja klasičnih proizvodnih virov, bi pa bilo smiselno poiskati neko skupno evropsko rešitev in uravnotežiti elektroenergetske sisteme vsaj na širši regionalni ravni. Cristophe Creux iz ACER-ja pa je ob tem še poudaril, da so ključna vprašanja EU, ki se odpirajo na evropski ravni tudi širše, kako zagotoviti več sodelovanja in usklajenih ukrepov ter da bodo predlagani ukrepi dejansko uveljavljeni tudi na nacionalni ravni.

Brez ustreznih ukrepov bo Slovenija vse bolj uvozno odvisna

Stališča sistemskega operaterja slovenskega elektroenergetskega sistema glede aktualnih razmer v omrežju je predstavil Miran Marinšek iz Elesa, ki je izpostavil, da je zaradi nezanesljivosti obnovljivih virov vse več težav v omrežju. Zaradi nizkih tržnih cen smo priča zapiranju klasičnih proizvodnih virov, na drugi strani pa narašča potreba po sistemskih storitvah. Po obdelavi različnih razvojnih scenarijev, ki jih je ELES pripravil v skladu z metodologijo ENTSO-E, je mogoče sklepati, da Slovenija postaja vse manj samozadostna tudi na področju oskrbe z električno energijo. Poraba električne energije naj bi se tudi po smernicah iz Energetskega koncepta v prihodnje povečevala,zaradi nizkih tržnih cen in posledično nerentabilnega obratovanja klasičnih virov, pa je pri zagotavljanju zadostne proizvodnje in sistemskih storitev pričakovati težave. ELES sicer že izvaja različne ukrepe za zagotovitev sistemskih storitev, pri čemer je odprtih kar nekaj projektov s področja razvoja pametnih omrežij (izraba obstoječih omrežij v regiji, postavitev hranilnikov in kompenzacijskih naprav, upravljanje porabe), napovedanih pa je tudi še nekaj dodatnih okrepitev čezmejnih povezav.
Da sedanje razmere na trgu pomenijo v prihodnosti težave, je bil menja tudi dr.Tomaž Štokelj iz HSE, ki je poudaril, da se trg brez dodatnih ukrepov ne bo pobral vsaj še 5 do 6 let. To pa glede na dolgotrajnost postopkov za postavitev novih proizvodnih objektov lahko pomeni katastrofo, saj se trenutno ne splača noben proizvodni vir. Trenutno je sicer na trgu res precej presežkov iz obnovljivih virov, vendar pa, je podaril dr. Štokelj, lahko energijo uvažamo le, dokler ni težav v soseščini. Ob tem je še omenil, da bomo morali, kljub temu, da je ta tema v javnosti zelo nepriljubljena, vendarle najti tudi ustrezno rešitev za TEŠ, saj bodo brez proizvodnje iz Velenja težave z oskrbo in zanesljivostjo v prihodnje še večje.

Brane Janjić