Na Elesu je potekal posvet o varstvu narave in umeščanju elektrovodov v prostor.
Namen posveta, ki sta ga pripravila družba ELES in Društvo za opazovanje in preučevanje ptic, je bila izmenjava izkušenj in dobrih praks na področju umeščanj daljnovodov (DV) v prostor, saj razumevanje te tematike, tako z vidika gradnje kot varstva narave zahteva specifična znanja, ki jih različni deležniki med seboj slabše poznajo. Zato so prav tovrstne razprave priložnost, da obe strani predstavita to problematiko in poskušata najti najboljše rešitve.
Kot je v uvodu zbranim dejala vodja sektorja za prostorsko načrtovanje na Direktoratu za prostor, graditev in stanovanja Ministrstva za okolje in prostor Ana Vidmar, je pri umeščanju v prostor glavni cilj najti kompromis in izkušnje kažejo, da so pri iskanju optimalnih rešitev enkrat bolj in drugič manj uspešni. Res, da se pri umeščanju v prostor pojavlja tudi navzkrižje interesov, vendar se s tesnim sodelovanjem med stranema, da najti rešitev, ki je dobra za obe strani. To kaže tudi dejstvo, da je bilo od leta 2000 sprejetih 11 DPN.
Pogled energetike na to problematiko je predstavil direktor področja za infrastrukturo prenosnega omrežja v Elesu mag. Marko Hrast, ki je dejal, da se v energetiki zavedajo svojega vpliva na okolje, v katerega umeščajo DV. Gre za velik poseg, ki prizadene tako družbeno kot naravno okolje, vendar brez energije v sodobnem svetu ne znamo več bivati. Zato morata v družbi sobivati tako energetska infrastruktura kot naravno okolje. V zadnjem času je energetika naredila kar nekaj korakov naprej. Mogoče ti koraki niso tako hitri, kot bi si naravovarstveniki želeli, vendar tudi manjši koraki prispevajo k boljšemu razumevanju in boljši zaščiti habitatov. Zato si v energetiki želijo, da bi naravovarstveniki te korake razumeli kot temelj sobivanja tehnologije, infrastrukture, ugodja za družbeno okolje in narave. Kot je še poudaril mag Hrast, si želi, da se ne bi vsaka stran, ki sodeluje pri umeščanju, strogo naslonila le na svojo zakonodajo, ampak da bi začeli celovito gledati na celotno okolje, ki ga imamo okrog sebe.
Mag. Martina Kačičnik Jančar iz Zavoda RS za varstvo narave je predstavila nedavno sprejeti Program upravljanja Nature 2000 2014-2020 in umeščanje DV v prostor. Program je umeščanju energetske infrastrukture v prostor prinesel natančneje določene naravovarstvene cilje in ukrepe, večjo gotovost pri presojah vplivov sprejemljivosti, manj dodatnih raziskav v fazi iskanja variant, lažje načrtovanje alternativnih rešitev, večjo gotovost investitorjem ter večjo enotnost presoj vplivov infrastrukture na okolje. Kot je poudarila, je bil storjen velik korak naprej, kar se vidi tudi v samem programu. Program tako energetiki pove, kje umeščanje ni sporno, kje je stvari treba izboljšati in kje spremeniti, za umeščanje energetske infrastrukture pa program predlaga tudi določene rešitve, spremembe in ukrepe izboljšav.
Izvedenec za pripravo gradenj v Elesu mag. Aleš Kregar je predstavil vidik razumevanja varstva narave s stališča Elesa. V njem je spregovoril o tem, kako razume delovanje narave, napovedovanje vplivov, omilitvene ukrepe in razdelitev vlog pri umeščanju. Kot je dejal, je splošno razumevanje, da se narava sama ne spreminja in, da je vsaka sprememba narave posledica človekovega delovanja, napačno. Narava se spreminja tudi sama, brez človekovega vpliva, kar dokazujejo mnoge izumrle vrste. Treba je spremeniti način gledanja, kajti ohranjanje narave pomeni vsiljevanje nečesa, da se nikoli ne spreminja. Moramo omogočiti neovirano delovanje narave. Prav tako ni vsak poseg v okolje uničujoč, saj se habitat pogosto spreminja, kar pa ne pomeni vedno, da smo ga poslabšali. Včasih se celo izboljša, a pozitivnih vplivov se nikoli ne priznava. Tudi vplivi obstoječe infrastrukture se ne upoštevajo pri oceni vplivov načrtovane enake infrastrukture, kumulativni vplivi pa se upoštevajo za načrtovano in obstoječo infrastrukturo. ELES pogreša kvantifikacijo in dokazano neposredno vzročnost, prav tako se daljinski vplivi napovedujejo na večjih razdaljah, kot jih je mogoče dokazati. Po njegovem mnenju človekov poseg lahko ustvari nov vreden habitat brez izvajanja omilitvenih ukrepov. Prepričan je, da bo nova enaka infrastruktura imela enak vpliv na isto okolje kot obstoječa ter predlaga, naj se vplivi omejijo glede na dejanske in dokazljive učinke vpliva DV. Po eni strani se presoja vpliv na celovitost habitata, po drugi strani, pa je to v vsaki državi drugače, enako velja za omilitvene ukrepe, kar bi bilo nujno treba poenotiti. O stroških omilitvenih ukrepov se običajno ne razpravlja in tudi učinkovitost ukrepov kasneje ni preverjena. ELES predlaga iskanje rešitev z ekonomskimi koristmi ali vsaj s sprejemljivimi stroški, poenotenje omilitvenih ukrepov za isto vrsto infrastrukture v podobnem okolju v različnih državah EU ter obvezno usklajevanje z drugimi deležniki v prostoru. Glede delitve vlog pri umeščanju ELES predlaga spremembo načina delovanja strokovnjakov s področja varstva narave. Namesto prepovedi posegov v območja Natura 2000, naj se raje iščejo rešitve. Kdor želi, lahko najde tudi pozitivne učinke na naravo. Treba je preveriti dejanske vplive (pri obstoječi infrastrukturi doma in v tujini) in zaščititi območja, ki so pomembna ne samo za Slovenijo, ampak za celotno EU. Rešitve moramo iskati skupaj z ostalimi deležniki in najti takšne z ekonomskimi koristmi ali vsaj s čim manjšimi finančnimi posledicami. Aleš Kregar je za konec podal še pogled na Program upravljanja Nature 2000. Kot je dejal se investitorji bojijo, da bo izvajanje programa zahtevalo izdatno financiranje iz proračuna. Če to ne bo zagotovljeno, pa se bojijo, da bodo stroški prevaljeni na infrastrukturo, ki jo bo treba izgraditi. Prav tako pogrešajo iskanje vzročnih povezav – kaj je tisto, kar določa spremembe v okolju.
Udeleženci so lahko prisluhnili še različnim strokovnjakom, ki so predstavili študije visoko- in srednjenapetostnih DV na ptice, konkreten primer presoje vplivov izgradnje visokonapetostnega daljnovoda na ptice na Ljubljanskem barju, predstavitvi evropskega projekta BESTGRID ter možne tehnične rešitve za preprečevanje elektro udara ptic na srednjenapetostnem DV.
Posvet je prinesel spoznanje, da je pripravljenost za sodelovanje različnih strok pri iskanju najoptimalnejših rešitev velika. Treba se je le usesti za skupno mizo in dejansko prisluhniti eden drugemu, s tem pa bo prišlo tudi razumevanje težav različnih deležnikov. (pb)