Na včerajšnjem zasedanju so ministri EU potrdili uredbo, ki določa strožjo omejitev izpustov ogljikovega dioksida pri novih osebnih in lahkih tovornih vozilih. Namen nove regulative je zmanjšati okoljske učinke na dveh segmentih vozil, ki povzročata največjo količino izpustov toplogrednih plinov v prometu.
Cilji, ki jih z novimi okvirji zasledujemo v Evropski uniji, zajemajo 55-odstotno zmanjšanje izpustov za nova osebna vozila in 50-odstotno zmanjšanje za lahka gospodarska vozila med leti 2030 in 2034, po letu 2035 pa 100-odstotno zmanjšanje emisij na obeh segmentih vozil. To pomeni, da po letu 2035 ne bo več možno kupiti osebnega ali lahkega gospodarskega vozila na bencinski ali dizelski pogon, možno bo kupiti kvečjemu vozila z ogljično nevtralnim sintetičnim pogonom.
Kaj pa Slovenija?
Slovensko stališče na tem področju je usklajeno z evropskim. Na tem področju se Slovenija zaradi znatnega gospodarskega sodelovanja v veliki meri naslanja na nemško avtomobilsko industrijo, ki pa se že nekaj let pripravlja na prehod v novo realnost transportne industrije.
Prehod na vozila brez izpustov torej ne bo nenaden, ampak smo že krepko stopili na to pot. Po podatkih AMZS je bilo lani v Sloveniji prodanih 2293 električnih avtomobilov, kar je 570 več kot leta 2021. Električni avtomobili so imeli lani 4,94 odstotni delež med vsemi prodanimi osebnimi avtomobili, kar pomeni, da je imel vsak dvajseti prodani avto izključno električni motor. V letu 2022 sta bila prodana tudi 602 priključno hibridna avtomobila, takšnih je bilo leta 2021 185. Avtomobilov s hibridnim pogonom so v letu 2022 prodali 3742, takih je bilo leta 2021 3069, 2533 je bilo v letu 2022 opremljenih z blagim hibridnim sistemom, leta 2021 pa 2397.
Delež prodanih vozil na električni pogon se v slovenskem prostoru je torej v porastu, čeprav še vedno zaostajamo za evropskimi trendi. V evropskem združenju avtomobilskih proizvajalcev so analizirali prodajo novih osebnih vozil v letu 2022. Podatki kažejo, da je bilo v Evropi lani prodanih dobrih 36 odstotkov vozil na bencinski in dobrih 16 odstotkov vozil na dizelski pogon. Delež preostalih (hibridni, električni, plinski …) je znašal že 47 odstotkov. V primerjavi z letom poprej sta deleža bencinskih in dizelskih vozil padla za tri odstotke, medtem ko prodaja vozil z alternativnimi pogoni, predvsem električnih in hibridnih električnih vozil, skokovito raste.
Novi pogoni – novi infrastrukturni izzivi
Ob porastu novih načinov avtomobilskega pogona se predvsem na področju rasti električnih vozil v slovenskem prostoru pojavlja smiselno vprašanje – kako zagotoviti dovolj razvejano in hkrati tehnološko ustrezno infrastrukturo, ki bo omogočala napajanje iz električnega omrežja za tako hitro rastoče potrebe, ter hkrati kako zagotoviti zadostno oskrbo z električno energijo, da trg ne bo preobremenjen z uvozom. Slovenija je namreč že danes 30-odstotno energetsko uvozno odvisna, ob pomanjkanju zadostne lastne proizvodnje in pričakovani skokoviti rasti potreb po energiji, pa je verjetnost, da bomo v prihodnosti še bolj energetsko odvisni od tujih virov, toliko večja.
Izzivi avtomobilskega razogljičenja torej presegajo zahteve Evropske unije, ampak močno posegajo v našo energetsko strategijo ter investicijsko in infrastrukturno načrtovanje. In če želimo zadostiti zahtevam po pravočasnem popolnem razogljičenju, je leto 2035 praktično že na vratih.