Kako se globalni podnebni dogovor pretoči v nacionalne in lokalne politike - politično in zakonodajno ozadje zaustavitve nevarnih podnebnih sprememb.
S to mislijo se Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, obrača na javnost glede predstavitve političnega in zakonodajnega ozadja preprečevanja podnebnih sprememb.
Kot poudarja, je bilo sprejetje Pariškega podnebnega sporazuma decembra 2015 pomembna zmaga mednarodne diplomacije. Za dosego njegovega cilja - zadržati dvig globalne temperature občutno pod 2 °C in po možnosti pod 1,5 °C glede na predindustrijsko obdobje pa je potrebna še veliko večja politična volja in vzpostavitev učinkovitih spodbud vsem družbenim deležnikom za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov.
Na spletni strani Slovenija znižuje CO2 so predstavljene najpomembnejše institucije in politike na področju podnebnih sprememb. Predstavljeno je, kako se civilizacijski cilj - preprečiti nevarne podnebne spremembe - preliva v mednarodne politične dogovore, iz njih pa v regionalno in nacionalno zakonodajo in ukrepe. Opisane so obveznosti, ki jih ima Slovenija do mednarodne skupnosti glede zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov in ukrepi za njihovo izpolnjevanje.
Podprli pobudo za dolgoročno podnebno strategijo Unije
Čeprav je EU glede podnebnega ukrepanja med naprednejšimi regijami sveta, je že zdaj jasno, da njen Podnebno-energetski okvir, ki do leta 2030 postavlja cilj zmanjšanje emisij za vsaj 40 % glede na leto 1990, ne predstavlja zadostnega prispevka regije za doseganje cilja Pariškega sporazuma. Zato je v začetku letošnjega poletja skupina držav članic, ki se zavzemajo za zeleno rast in bolj ambiciozno podnebno politiko (Green Growth Group), s skupno izjavo podprla pobudo za pripravo dolgoročne podnebne strategije Unije, ki bo skladna s Pariškim sporazumom in bo upoštevala najnovejša znanstvena dognanja na področju podnebnih sprememb. Izjavo je podpisala tudi slovenska ministrica za okolje in prostor.
Za podnebne ukrepe naj bi v Evropski uniji namenili 25 % vseh sredstev
Omenjena strategija je pomembna predvsem zaradi predvidljivosti za lokalne skupnosti, podjetja, gospodinjstva, finančne institucije itd. Slednji bodo zaradi jasne usmeritve evropskega podnebnega ukrepanja z večjim zaupanjem usmerjali finančne in druge vire v nizkoogljično in podnebno odporno gospodarstvo. Tako je Evropska komisija v predlogu proračuna EU za obdobje 2021 - 2027 predvidela namenitev 25 % vseh sredstev za podnebne ukrepe. Prav tako bo dolgoročna podnebna strategija predstavljala signal za raziskave in spodbujanje inovacij za prehod v nizkoogljično družbo. Ne nazadnje je izpričanje pripravljenosti EU za pravično prispevanje k doseganju ciljev Pariškega sporazuma prepotrebno tudi za ustvarjanje pozitivnega zagona med pogodbenicami tega globalnega dogovora, so prepričani v Umanoteri.
Kot že rečeno, je Umanotera v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, ki se je v preteklih letih osredotočal na predstavitve dobrih praks, pripravila opis političnega in zakonodajnega ozadja preprečevanja podnebnih sprememb.
Več o tem na: www.slovenija-co2.si