V novejšem času se informatiki soočajo tudi s sodobnimi izzivi integracije
informacijskih sistemov na področju elektroenergetike.
Kot je bilo poudarjeno že na posvetovanju informatikov energetikov
Slovenije PIES 2016, so bili sistemi na področju informatike v
elektroenergetskem sistemu doslej zelo zaprti. Sodobni koncepti obratovanja in
vodenja sistema, načrtovanja, upravljanja s sredstvi in drugi, pa zahtevajo, da
se tovrstni sistemi informacijsko povezujejo.
Po besedah mag. Andreja Souventa,
vodje oddelka za vodenje in delovanje elektroenergetskih sistemov na EIMV, je eno
od ključnih vprašanj, kako se v elektroenergetiki spopasti s problematiko
integracije sistemov, tudi z vidika združevanja IT področja, to je poslovne
informatike in procesne informatike.
Kaj v bistvu pomeni integracija informacijskih sistemov?
Pomeni, da sisteme informacijsko povežemo v smislu avtomatske izmenjave
podatkov med njimi. Integracija sistemov temelji na njihovi zmožnosti medsebojnega
povezovanja in delovanja - interoperabilnosti, ki jo moramo obravnavati
celostno v več slojih - od komunikacijskih protokolov, do podatkovnih modelov,
poslovnih procesov in poslovnih modelov. Integracija sistemov je ključnega
pomena za doseganje učinkovitosti podjetij tako znotraj njih samih, kot v
sodelovanju z drugimi deležniki na energetskem trgu, sploh pa je ključnega
pomena za uspešno izvedbo koncepta pametnih omrežij. Koncept namreč temelji na
večji vlogi informacijskih rešitev. Uvajajo se novi informacijski sistemi in
inteligentne naprave, ki si morajo med seboj izmenjevati podatke. Uspešna
izvedba in izraba teh sistemov brez ustreznega koncepta in standardizacijskega
okvirja ni mogoča. Zato je Evropska komisija leta 2011 izdala mandat M/490, ki
je naložil standardizacijskim organizacijam CEN, CENELEC in ETSI izdelavo
standardizacijskega okvirja za evropska pametna omrežja. Nastala je Evropska
referenčna arhitektura za pametna omrežja, ki je dober temelj za načrtovanje
konceptov integracije sistemov.
Podjetja v elektroenergetskem sektorju se soočajo z nezadostno stopnjo
integracije informacijskih sistemov. Kaj je v bistvu potrebno zagotoviti na tem
področju, da bi se stanje izboljšalo?
Predvsem je izziv integracija informacijskih sistemov, ki omogoča
izmenjavo kompleksnejših podatkovnih struktur med njimi, kot so na primer
strukturni podatki o elektroenergetskem sistemu (npr. model elektroenergetskega
omrežja), konfiguracijski podatki sistemov, številni podatki, ki se izmenjujejo
med deležniki na trgu z energijo, ipd. Kot primer lahko navedemo vpeljavo ADMS
sistema (Advance Distribution Management System) v elektrodistribucijska
podjetja, ki postaja vse bolj ključnega pomena. Večina sodobnih funkcij, ki jih
prinaša koncept pametnih omrežij za področje distribucije, je namreč
informacijsko podprtih v okviru tega sistema. Vendar vpeljava ADMS nima smisla,
če mu ne zagotovimo visokokakovostnih tehničnih podatkov, oziroma, če ne
vzpostavimo trajnostnega obvladovanja podatkov v podjetju. Pod trajnostnim
obvladovanjem podatkom mislim na vzpostavitev procesov in ustrezne
informacijske podpore, ki zagotavlja vzdrževanje visokega nivoja
konsistentnosti podatkov ne glede na to, da se spremembe dogajajo na dnevnem
nivoju, v različnih službah in prek različnih sistemov. To se pa ne da doseči
brez ustrezne integracije sistemov.
Kaj zahteva sodoben način načrtovanja, vzdrževanja, obratovanja in
vodenja elektroenergetskega sistema?
Narekuje uporabo številnih informacijskih sistemov, ki morajo biti
integrirani. Število teh sistemov je preveliko, da bi si lahko privoščili
izvedbo integracij na klasični način z izdelavo namenskih vmesnikov, ki so
prilagojeni na podatkovne strukture v integracijo vključenih sistemov. Tak
klasičen pristop ima za posledico, da število vmesnikov, ki jih moramo izdelati
in kasneje vzdrževati, hitro narašča z večanjem števila integriranih
informacijskih sistemov. Celotni stroški lastništva takih rešitev so v tem
primeru zelo visoki.
Kako integrirati informacijske sisteme, da bi v elektroenergetskem
sistemu prevzeli omenjeno vlogo?
Integracija sistemov je široko in zahtevno področje. Zato se vedno
osredotočimo na konkretne primere uporabe in pogledamo kateri načini
integracije so primerni. Tehnične informacijske sisteme je npr. večinoma
smiselno integrirati z uporabo ustrezne integracijske platforme s storitvenim
vodilom, ki omogoča, da za vsak sistem razvijemo le en vmesnik, vodilo pa
poskrbi za pošiljanje sporočil med sistemi, ki so predmet integracije. Tak
način integracije je mogoče učinkovito izvesti le, če v okviru integracijske
platforme vpeljemo enoten podatkovni model, ki ga razumejo vsi vmesniki v
integracijo vključenih sistemov. Za področje elektroenergetike je na voljo CIM
model (Common Information Model), katerega uporabo predvidi tudi Evropska
referenčna arhitektura za pametna omrežja. CIM je semantični informacijski
meta-model, ki vsebuje ontologijo (strojni opis znanja) s področja
elektroenergetike. Zelo pomembno je, da je CIM standardiziran v okviru IEC, te
standarde pa prevzema tudi Evropska referenčna arhitektura.
Kaj vsebuje metodologija uporabe CIM modela?
Vsebuje sistematičen postopek tvorjenja t.i. profilov (podmnožice
informacijskega modela, ki je prilagojena določenemu primeru uporabe) in
integracijskih shem, ki jih potem IT osebje lahko učinkovito uporabi v svojih
razvojnih orodjih pri izvedbi integracije. Profili in pripadajoče sheme, ki so
javno dostopni in za katere se izvajajo interoperabilnostni testi, na katerih
lahko proizvajalci opreme dokažejo skladnost svojih rešitev, omogočajo
interoperabilne rešitve med programsko opremo različnih ponudnikov. Primer
takega profila je CGMES (Common Grid Model Exchange Standard), za katerega
skrbi ENSTO-E in omogoča izmenjavo modelov omrežij operaterjev prenosnih
omrežij, ki delujejo v interkonekciji, kar na primer omogoča skupno izvajanje
izračunov pretokov moči in sigurnostnih analiz na širšem območju.
Kaj je potrebno zagotoviti za samo izvedbo koncepta integracije
informacijskih sistemov?
Za izvedbo koncepta integracije informacijskih sistemov z uporabo semantike
so na voljo sodobne informacijske tehnologije in orodja. Je pa uporaba
semantičnega modela in pripadajočih integracijskih tehnologij za večino
podjetij v elektroenergetskem sektorju novost, sploh na področju procesne
informatike. To pomeni, da bodo morala podjetja poskrbeti za pravilno
organizacijo informatike v smislu konvergence procesne in poslovne informatike,
načrtovati in izdelati strategijo integracije, jo vključiti v svojo IT
strategijo, ter jo postopoma začeti izvajati.