Energetika

Potrebe po energiji večje od domačih proizvodnih zmogljivosti

Vlada je sprejela Energetsko bilanco Slovenije za leto 2021, ki napoveduje skupno letno porabo posameznih virov energije in načine zagotavljanja oskrbe z energijo v državi.

Potrebe po energiji večje od domačih proizvodnih zmogljivosti

Energetsko bilanco Slovenije za leto 2021, ki prikazuje podatke o oskrbi in porabi energije za pretekli leti in napovedi za leto 2021, je pripravil MzI na podlagi podatkov realizacije, ki so jih zagotovili statistični urad za leti 2019 in 2020 ter planskih podatkov izvajalcev energetskih dejavnosti v Sloveniji za leto 2021.

Obvezna sestavina letne energetske bilance je tudi načrt za delovanje podporne sheme za električno energijo iz obnovljivih virov (OVE) in iz soproizvodnje z visokim izkoristkom (SPTE) ter napoved razpoložljivih virov sredstev za doseganje predvidenih letnih ciljev podporne sheme. Agencija za energijo mora v skladu z Energetskim zakonom (EZ-1) vsako leto do 1. oktobra objaviti javni poziv z vabilom investitorjem k prijavi projektov za proizvodne naprave, s katerimi se potegujejo za vstop v podporno shemo. Za izvajanje podporne sheme bodo na v letu 2022 zagotovljena sredstva v višini 130 milijonov evrov.

Vrednost oskrbe z energijo v letu 2021 je ocenjena na 267,9 PJ in bo za 0,5 odstotka večja v primerjavi z letom 2020 ter za 5,1 odstotka manjša kot leta 2019. 
Oskrba z domačimi viri energije bo tudi v letu 2021 slonela na lignitu, hidro energiji, lesni biomasi ter električni energiji iz jedrske elektrarne. In sicer bo pridobljena iz: 3488 kt trdnih goriv (0,1 odstotka manj v primerjavi z letom 2020), 1876 kt naftnih proizvodov (0,5 odstotka več kot leta 2020), 903 milijonov sm3 zemeljskega plina (0,1 odstotka manj kot leta 2020), 64310 TJ jedrske energije (7,2 odstotka manj kot leta 2020), 4889 GWh hidro energije (0,9 odstotka manj kot leta 2020), 491 GWh električne energije kot razlike med uvozom in izvozom, ter 34391 TJ obnovljivih virov energije z odpadki 
(1,3 odstotka več kot leta 2020). Republiki Hrvaški bo oddano 2948 GWh (polovica proizvodnje NEK) električne energije.

Končna poraba bo v letu 2021 znašala 191,4 PJ in bo 1,9 odstotka večja v primerjavi z letom 2020 ter za 7,5 odstotka manjša kot leta 2019. Od tega bo končna poraba energije znašala 189,5 PJ, lastna poraba energetskega sektorja 0,5 PJ, za neenergetske namene pa je v letu 2021 predvideno 1,5 PJ. V predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu (industrija) bo porabljeno 54,1 PJ (2,8 odstotka več, strukturni delež znaša 28,5 odstotka), v prometu bo porabljeno 66,7 PJ (0,1 odstotka več, strukturni delež znaša 35,2 odstotka), v gospodinjstvih 45,9 PJ (2,3 odstotka več, strukturni delež znaša 24,2 odstotka), v ostali porabi pa 22,7 PJ (4,8 odstotka več, strukturni delež znaša 12,1 odstotka). V strukturi porabe končne energije izstopa delež naftnih proizvodov s 41,5-odstotnim deležem, sledijo električna energija (26,3 odstotka), OVE (14 odstotkov), zemeljski plin (12,8 odstotka), toplota (3,8 odstotka)in neobnovljivi industrijski odpadki (en odstotek) ter trdna goriva (0,6 odstotka). Delež OVE v skupni rabi bruto končne energije bo ob nadaljevanju trenda stabilizacije končne porabe v letu 2021 znašal 25 odstotkov.

Oskrba z energijo iz OVE (brez hidro energije) bo v letu 2021 znašala 32001 TJ, kar bo 1,4 odstotka več kot leta 2020.  V strukturi oskrbe z OVE in neobnovljivimi industrijskimi odpadki prevladuje les in druga trdna biomasa s 64,1-odstotnim deležem (0,1 odstotka več glede na leto 2020). Sledijo biodizel z 10,5 odstotka, neobnovljivi industrijski odpadki 6,9 odstotka, geotermalna energija 8,3 odstotka, sončna energija 5,4 odstotka, biobencin 1,3 odstotka in ostali OVE (deponijski plin, plin iz čistilnih naprav in vetrna energija) z 1,7-odstotnim deležem.

Proizvodnja električne energije na generatorju vseh elektrarn v Sloveniji bo v letu 2021 znašala 16725 GWh in bo za 2,7 odstotka manjša v primerjavi z letom 2020. Končna poraba električne energije bo znašala 13853 GWh in bo za 6,2 odstotka večja kot leta 2020. V industrijskem sektorju bo porabljeno 6342 GWh (6,2 odstotka več v primerjavi z 2020), v gospodinjstvih 3859 GWh, v sektorju ostala poraba 3327 GWh in v prometu 223 GWh.

Ker so potrebe Slovenije po energiji večje od domačih proizvodnih zmogljivosti, je Slovenija v letu 2021 približno polovico potreb po energiji pokrila z viri iz uvoza. Uvozna energetska odvisnost za leto 2021 bo tako znašala okoli 45,7 odstotka.

Polona Bahun
O avtorju