Potreben korak naprej pri uvajanju pametnih omrežij!

Na današnjem dogodku En.grids 014, namenjenem pametnim omrežjem, ki ga Energetika.NET letos prvič organizira v partnerstvu s Tehnološko platformo za pametna omrežja ( konferenca sicer poteka že peto leto) so se zbrali pomembni domači in tuji strokovnjaki. V razpravi so skušali podati odgovore na aktualna vprašanja na področju pametnih omrežij.

Po sporočilu iz Energetike.net je na osrednjem omizju o slovensko-japonskem demonstracijskem projektu pametnih omrežij postalo jasno, da bo morala Slovenija v prihodnjih mesecih v okviru omenjenega projekta hitro storiti korak naprej. V prvi fazi je potrebno izbrati nosilca študije izvedljivosti, ki bo enovito, celovito in suvereno zagovarjal slovenske interese.

Projekt vreden okoli 40 do 50 milijonov evrov

Japonska je pripravljena vložiti nekaj denarja v demostracijski projekt v Sloveniji in v tem oziru je agencija SPIRIT, glede slovensko-japonskega demonstracijskega projekta pametnih omrežij, podpisala sporazum z japonsko raziskovalno agencijo NEDO. Izhodišče sodelovanja temelji na predpostavki, da gre za skupni, enakovredni projekt obeh partnerjev. Projekt je vreden okoli 40 do 50 milijonov evrov, polovico bo zagotovila Slovenija, tudi iz strukturnih skladov. Sedaj sledi podpis pisma o nameri, do poletja pa razpis agenciji SPIRIT glede študije izvedljivosti. Udeleženci konference En.grids opozarjajo na pomen korektne izpeljave razpisa, ki mora biti dobro pripravljen, v prvi vrsti pa mora temeljiti na sposobnosti ponudnika po kvalitetni izpeljali projekta.

Poudarki z osrednjega omizja o pametnih omrežjih

Kot je med drugim poudarila predstavnica iz direktorata za energijo na ministrstvu za infrastrukturo in prostor mag. Milena Černilogar Radež, je vodstvo ministrstva naklonjeno pametnim omrežjem in bo »čez leto dni že govora o konkretnih zadevah«. Sedaj je pripravljeno pismo o nameri, ki naj bi ga vlada podprla v naslednjih tednih.

Predsednik Tehnološke platforme za pametna omrežja dr. Igor Papič je poudaril: »V načrtih vlade je predvidenih nekaj manj kot 20 milijonov evrov, predvsem iz evropskih virov, za pametna omrežja. Gre seveda za bodoči razvoj elektroenergetskega sistema tako na distribuciji kot prenosu. Poleg obnovljivih virov govorimo tudi o učinkoviti rabi energije in področju upravljanja porabe (Demand Side Managment – DSM), kar mora biti del vsake strategije.«

Izvršni direktor za razvoj v skupini Kolektor Group Marjan Drmota je dejal, da se skozi študijo izvedljivosti stvari natanko definirajo: »Če se bo s tem ukvarjal nekdo, ki ne pozna kompleksnosti tematike, potem obstaja nevarnost, da pride do dokumenta in osnove, ki determinira nižje uspehe na izvedbeni ravni.« Poudaril je potrebo po iskanju načina, da bo dokument dobro izhodišče za izvedbo operativnega dela projekta. Kljub temu razdrobljenost otežuje določitev nosilca projekta, ki bo sledil interesom slovenske industrije. Videti je namreč treba, kaj lahko slovenska industrija s pomočjo japonske doseže na tretjih trgih za oplemenitenje gospodarske aktivnosti zunaj Slovenije. Po mnenju g. Drmote bo moral biti nosilec študije izvedljivosti nekdo, ki bo lahko zastopal interese Tehnološke platforme, industrije, ELES-a, SODO-a, distribucijskih podjetij ter raznih inštitucij znanja. »Na tem nivoju mislim, da to ni industrijsko podjetje,« je poudaril.

Predsednik uprave Elektra Gorenjska mag. Bojan Luskovec je izpostavil, da so se distributerji povezali v projektno skupino za pametna omrežja, ki predstavlja enotno telo, ki sodeluje v slovensko-japonskem projektu. Pri študiju izvedljivosti pričakuje, da bodo vključeni vsi deležniki. Drmota je ob tem dodal, da industrija apelira, da se sedaj 'hitro obrnemo' in da ključni industrijski partnerji v Sloveniji »konvergirajo« v skupno točko. »Prihaja do konsenza, kje se vidimo, zato je sedaj treba samo še definirat dvoje: nosilca projekta v Sloveniji in obseg financiranja,« pravi in dodaja, da »mora biti do poletja vse jasno, da lahko začnemo delati«.

V nadaljevanju so govorci poudarili pomen in velik interes industrije, da se domači produkti in storitve plasirajo na svetovni trg. Dr. Papič je dodal, da bi bilo treba slovensko industrijo nekako pripraviti s pomočjo države, da razvije končne produkte, ki se jih plasira na globalni trg. Drmota sicer meni, da »nas konkurenca ne prehiteva«, je pa jasen: »Če bi mi skozi demonstracijski projekt rešitve verificirali doma, bi imeli boljši referenčni potencial za vstop v projekte izven Slovenije.«

Prijava na evropski razpis NER 300 v fazi evalvacije

Na evropski razpis v okviru programa za inovativne nizkoogljične energetske demonstracijske projekte NER 300 so se prijavili SODO, ELES in elektrodistribucije, prijavitelj pa je ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Prijava je v fazi evalvacije, dr. Papič pa je ob tem priznal, da so bili vsi skupaj pod velikim časovnim pritiskom glede prijave. Gre namreč za to, da nekatere stvari ostajajo nedorečene, kar bi lahko po besedah mag. Luskovca pomenilo tudi finančno škodo.

Tehnološka platforma za pametna omrežja je leta 2012 pripravila program razvoja pametnih omrežij z vizijo in strategijo bodočega razvoja na tem področju. Na tej osnovi je pripravila operativni načrt velikega nacionalnega projekta, ki vključuje celotno elektrogospodarstvo in industrijo. Vsebine iz operativnega načrta so bile že konkretno uporabljene pri pripravi prijave na evropski razpis NER300. Operativni načrt je sicer pokazal, da bo do leta 2020 v pametna omrežja vloženih 320 milijonov evrov, do leta 2030 pa bi to pomenilo za 500 milijonov evrov neto učinkov.

MzIP je naklonjeno pametnim omrežjem in za ta namen so v obdobju 2014-2020 tudi predvidena določena sredstva. »Če bo vse šlo po načrtih, bo leta 2020 realiziranih velik del vsebin iz načrta pametnih omrežij,« je na En.grids 014 povedala Černilogar Radeževa.      

Konferenca En.grids 014 se je v nadaljevanju odvijala skozi tri interaktivne sekcije, in sicer: pregled pametnih omrežij in regulacija napetosti z izbranimi prispevki, področje upravljanja porabe (Demand Side Managment - DSM); IKT in integracija sistemov z izbranimi prispevki.  

Donacija Centru za socialno delo Šiška

Na konferenci sta Alenka Žumbar Klopčič, direktorica in glavna urednica Energetike.net, ter prof. dr. Igor Papič, predsednik Tehnološke platforme za pametna omrežja, simbolno izročila finančno donacijo v višini 1.000 evrov v. d. direktorici Centra za socialno delo Šiška Alenki Lovišček, in sicer za pomoč Materinskemu domu. (mj)